Menu Item
Premier Robert Golob na začetku aprilske redne seje državnega zbora odgovarja na poslanska vprašanja. Poslanca NSi Jernej Vrtovec in Aleksander Reberšek sta premierja spraševala o davčni reformi in kanalu C0, poslanka SDS Alenka Helbl glede 3. razvojne osi, v zvezi z dostopnostjo javnih storitev v lokalnih okoljih pa vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.
Jernej Vrtovec, poslanec opozicijske NSi, je premierju Robertu Golobu zastavil vprašanje glede davčne reforme. Na marčevskem tretjem vrhu koalicije so bile napovedane spremembe dohodninske zakonodaje in spremembe na področju davka na premoženje. Kasneje pa je premier presenetil z izjavo, da morda davčne reforme sploh ne potrebujemo.
“Vse to v družbi krepi nejasnosti, sploh med davkoplačevalci in potencialnimi investitorji, ki danes ne vedo, kakšni so načrti vlade,” je zapisal Vrtovec. Zato ga je zanimalo, ali napovedana časovnica davčne reforme še drži, ali bo lahko brez davčne reforme zagotovil finančne vire za vse ostale reforme, ki jih napoveduje koalicija, ter kakšna so nova izhodišča za načrtovano reformo.
Premier Robert Golob je poslancu Vrtovcu odgovoril, da je treba gledati na davčno reformo v širšem kontekstu, da pa bi bila davčna reforma namenjena polnjenju proračuna, pa je Golob v celoti zavrnil: “Interes vlade ni bil nikoli, da bi z davčno reformo zagotavljali dodatne vire za proračun.”
Golob je v svojem odgovoru nanizal tudi nekaj statističnih podatkov glede obdavčitev v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. Slovenija je v evropskem prostoru druga na lestvici pri obdavčitvi dela, hkrati pa je tudi najslabša, kar se tiče obremenitve državljanov s socialnimi prispevki in na 22. mestu med evropskimi državami pri obdavčitvah premoženja. “Predlogi, ki so po tistem koalicijskem vrhu zaokrožili v javnosti, niso bili politično usklajeni, še manj pa pripravljeni, da bi bili zreli za javno obravnavno. Zato sem zelo jasno povedal, da takšne davčne reforme ne bo,” je pojasnil premier in dodal, da trenutno davčna reforma ni v ospredju na vladi.
Ob tem je predsednik vlade opozoril, da se vse evropske države pripravljajo na prihodnje fiskalno leto in ponovno uveljavitev pakta stabilnosti. Ta bo po njegovih besedah natančno opredelil vprašanje, na kakšen način bo Slovenija zagotovila vzdržnost javnih financ, v tem dokumentu pa ne bo omenjena davčna reforma kot vir za zagotavljanje stabilnosti javnih financ. “Po treh letih izjem, ko je bilo možno financirati državni proračun skozi prekomerno zadolževanje, se te izjeme odpravljajo. V paktu stabilnosti bodo navedeni vsi ukrepi, da bomo pri vseh reformah morali upoštevati fiskalno vzdržnost,” je poudaril Robert Golob. Izpostavil je še, da zakonodaje ne bodo spreminjali na način dodatnih obdavčitev regresa, božičnice, potnih stroškov in nepremičninskih davkov.
Spomnil je tudi, da je vladajoča koalicija že pred volitvami napovedala tako imenovano ‘mini’ davčno reformo, ki je v veljavo stopila s 1. januarjem letos. Z njo so povečali neto prihodke tistih, ki so na minimalni plači, vrnili pa so tudi obdavčitev najvišjih plač. “Tisti, ki ima več, naj tudi več prispeva,” je poudaril predsednik vlade in dodal, da je s to reformo Slovenija takrat izvedla enega največjih dvigov minimalne plače v Evropi.
Minister za finance je govoril drugače
Premier Golob je danes v DZ dejal, da “interes vlade ni bil nikoli to, da bi z davčno reformo zagotavljali dodatne vire za proračun”, a spomnimo, da je minister za finance Klemen Boštjančič v intervjuju za N1 sredi marca govoril drugače.
Med drugim je dejal: “Absolutno verjamemo, da je treba davčni zajem povečati, smo pa tukaj omejeni.” Boštjančič je torej pritrdil, da želijo zbrati več davkov, ki so prihodek proračuna. Večkrat je poudaril, da Slovenija pri deležu davkov v BDP zaostaja za 2,5 odstotne točke za povprečjem EU, da pa ne verjame, da lahko z davčno reformo povečamo obdavčitev za toliko, da bi dosegli povprečje.
Golob: Sramota je, da Koroška še vedno nima avtocestne povezave
Alenka Helbl iz stranke SDS je predsedniku vlade zastavila ustno poslansko vprašanje v zvezi s 3. razvojno osjo. Dejala je, da je naloga opozicije v demokratični državi, da vrši nadzor nad delom vlade ter da je pravica in dolžnost opozicije, da spremlja delo, realizacijo in uspešnost podanih obljub vlade. “Če bi vlada sprejela neki normativni program dela za posamezno leto, bi nam to seveda olajšalo delo. Vendar pa ga, kot ste nam pojasnili, niste in ga tudi v prihodnje ne nameravate sprejeti,” je izpostavila Helbl.
Ob tem je tudi opozorila, da se je gradnja 3. razvojne osi, ki velja za drugi najpomembnejši projekt v državi, imenovan kot razvojni nacionalni projekt, po več kot štirih desetletjih od idejne zasnove, začela avgusta 2021, za kar je zaslužna vlada Janeza Janše. Načrt Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je bil, da bi bil del 3. razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem zgrajen do konca leta 2027. “Pod vlado Roberta Goloba pa smo izvedeli, da bosta ministrstvo za infrastrukturo in Dars prihodnji teden predstavila novo časovnico za zamik gradnje,” je dejala poslanka SDS in dodala, da Korošci ne bodo pristali na to, da se časovnica izgradnje tega projekta ponovno zamakne.
Premier Robert Golob je v svojem odgovoru dejal, da je sramotno, da koroška še vedno nima avtocestne povezave s preostalim delom države, a izpostavil, da je to sramotno tudi za vse tiste, ki so v državnem zboru in na vladi sedeli že v prejšnjih mandatih. Poudaril je, da sam ne bo bežal od dejstva, da je 3. razvojna os zares pomemben infrastrukturni projekt, ki ga je treba čim prej zaključiti. O predvidenem zamiku izgradnje omenjenega odseka ceste pa je Golob pojasnil, da je vlada Janeza Janše sprejela resolucijo, po kateri naj bi bil ta odsek zaključen do konca leta 2027, a da je bivša vlada vlogo za gradbeno dovoljenje vložila šele aprila lani, čeprav je napovedala, da bodo gradbena dela potekala že od začetka leta.
Premier je pozval poslance in poslanke obeh političnih polov, ki obvladajo to področje, da pripravijo spremembo zakonodaje, ki bo omogočila Korošcem, da bi čim prej prišli do avtocestne povezave, ker brez spremembe zakonodaje, to ne bo mogoče. “Žal je parlament tisti kraj, ni važno pod katero vlado, kjer se sprejema zakonodaja,” je dejal. Poslanka SDS Alenka Helbl je Golobu še očitala, da od njega ni prejela zagotovila, da časovnica izgradnje ne bo zamaknjena, vlado pa je kritizirala, da ravna v nasprotju s cilji koalicijske pogodbe, v kateri je vlada obljubila regionalizacijo in decentralizacijo države.
Pred dobrim mesecem dni smo v oddaji N1 STUDIO ob gradbišču Jenina v občini Slovenj Gradec soočili mnenja dveh koroških poslancev zaradi napovedanih zamikov pri gradnji tretje razvojne osi. Kaj sta takrat povedala poslanka SDS Alenka Helbl in vodja poslancev SD Jani Prednik, si lahko preberete tukaj.
Reberšek pred Goloba postavil vrč vode in si prislužil opomin predsednice državnega zbora
Po mnenju o izgradnji kanala C0 je predsednika vlade spraševal Aleksander Reberšek. Trasa kanala je namreč speljana prek vodonosnika na območju Ljubljanskega polja, ki je vir pitne vode za 330.000 prebivalcev. Iz istega vodonosnika se napaja vodarna Kleče, ki mestnemu sistemu zagotavlja več kot polovico pitne vode. “Nikogar ni v tej državi, ki bi rekel, da je to norost, da se spelje kanalizacija, na tisoče in tisoče kubičnih metrov fekalij, čez čisto pitno vodo. Nikogar ni, ki bi ta projekt ustavil,” je v svojem vprašanju opozoril Reberšek in premierja pozval, naj se izreče o tem, ali gradnjo povezovalnega kanala C0 podpira.
Robert Golob mu je v odgovoru na vprašanje dejal, da je gradnja kanala C0 nemoteno potekala več let od leta 2016 naprej vse do letos, od pristojnih služb pa da je pridobil zagotovila, da ima projekt vsa pravnomočna gradbena dovoljenja. “Več kot to, da taka zagotovila dobim, ne morem narediti, lahko pa vsi tisti, ki so zadolženi po zakonu. In to zagotovo ni predsednik vlade,” je poudaril. Golob je prepričan, da je izgradnja tega kanala potrebna in da bo zgrajen in zaključen tako, da bo deloval v korist ljudi in okolja.
Poslanec NSi Reberšek je predsednika vlade nato opozoril, da predstavnica ministrstva v državnem zboru jasno povedala, da omenjeni projekt nima ustreznega okoljevarstvenega soglasja, ljubljanska mestna občina pa ne ustreznih gradbenih dovoljenj. Premierja je vprašal, zakaj se kanal C0 gradi še naprej in kdaj bo vlada gradnjo ustavila.
Po mnenju premierja Goloba kanal C0 predstavlja alternativo individualnim greznicam, zato je nedvomno koristen za širše območje Ljubljane, navedbe poslanca Reberška, da za izgradnjo kanala niso bila izdana ustrezna dovoljenja, pa da naj preverijo ustrezne institucije, ki jih imamo v pravni državi. “Pravna država je tista, ki jo bom spoštoval. Če bo sodišče presodilo v korist investicije, bom spoštoval tako razsodbo, če bo presodilo v njeno škodo, bom spoštoval tako razsodbo. V tem se pač razlikujem od marsikoga,” je dodal.
Med postopkovnim predlogom, da poslanke in poslanci na naslednji seji opravijo razpravo o premierjevem odgovoru, je poslanec NSi Aleksander Reberšek pred premirja Goloba postavil vrč vode, zaradi česar mu je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič izrekla opomin. Očitala mu je zlorabo postopkovnega predloga in populistično ravnanje.
Nato se je med njima vnel prepir, saj ji je Reberšek med drugim očital odvzemanje časa za predstavitev postopkovnega predloga. Reberška je podprl vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, k doslednemu upoštevanju poslovnika pa je Klakočar Zupančič pozval vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic.
Kako se bo vlada lotila reorganizacije upravnih enot?
Vodja poslancev SD Jani Prednik je v vprašanju glede morebitne reorganizacije upravnih enot izpostavil, da napoved reform in reorganizacij med ljudmi sproža strah, da bo njihov kraj izgubil dostop do nujnih storitev, kot so jih naučile izkušnje.
Marca je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik z izjavo o tem, da vlada načrtuje reorganizacijo upravnih enot, močno razburila javnost, župane slovenskih občin, opoziciji, ideji pa so nasprotovali tudi v koalicijski SD.
Prednik je premierja zato vprašal, kako bo poskrbel, da reformni procesi ne bodo zmanjšali dostopnosti javnih servisov za ljudi in ali lahko zagotovi, da pod njegovo vlado ne bodo ukinjali izpostav državnih organov, javnih servisov in storitev v lokalnih okoljih. “Tudi zaradi napačne komunikacije ali vladnih predstavnikov ali predstavnikov koalicije pride potem v javnosti do napačnih razumevanj, opozicija pa seveda vsako napačno komunikacijo izkoristi sebi v prid,” je dejal Prednik.
Premier Golob je zatrdil, da trenutno ne govorijo o reformi javnega servisa na nivoju konkretnih upravnih enot. “Napačna komunikacija je lahko tudi razlog za popolno napačno razumevanje,” je dejal.
V Sloveniji so upravne enote različno velike in primerno velikosti je tudi število zadev, ki jih obravnava posamezen uradnik. “Manjša, kot je enota, manjši ima pripad,” je dejal. Kot primer je izpostavil upravno enoto Maribor, ki ima po premierjevih besedah daleč največji pripad zadev na uradnika. “Razbremeniti moramo te, ki imajo večji pripad, in ne ukiniti tiste, ki imajo manjšega,” je dejal. To bo omogočila tudi digitalizacija, meni.
V manjša okolja se bo lahko prenesla tudi kakšna dodatna naloga iz večjih okolij. “To je v resnici decentralizacija,” je dejal premier. Na upravno enoto Ptuj so bile že prenesena neke konkretne naloge iz večjih upravnih enot. “To je tista optimizacija zalednih procesov, ki v ničemer ne zmanjšuje dostopnosti državljanov in državljank do storitev države, pospešuje pa njihovo reševanje,” je pojasnil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje