Odškodninska odgovornost in pa možnost vnosa povsem lažnih podatkov sta glavni pomanjkljivosti spletnega registra, kjer lahko preverite, kje spoštujejo pogoj PCT in kje ne, izpostavlja Nataša Pirc Musar, strokovnjakinja za področje prava varstva osebnih podatkov. Medtem so avtorji registra, študentje medicine, delovanje spletne strani nekoliko spremenili in je mogoče dodajati le kraje, kjer preverjajo PCT pogoj.
Skupina študentov medicine je zagnala spletno stran safeplace.si, kjer je mogoče prijaviti različne ponudnike, ki preverjajo PCT pogoj in tudi, ki ga ne preverjajo.
Novica o spletni strani se je hitro razširila med ljudmi, avtorji pa so hitro postali tarča napadov. Ob tem je bilo tudi veliko pohval za idejo, mnogi pa so opozorili na pomembno pomanjkljivost – praktično nemogoče je preveriti resničnost podatkov.
“Bistvena razlika med pravico do prijave domnevnih nepravilnosti in tem, da se javno objavljajo kršitelji, je v tem, da morajo organi pregona (tržni inšpektorat, policija, zdravstvena inšpekcija) preveriti, ali informacije v prijavi držijo, preden speljejo postopke do konca. To je ustaljen postopek in smisel organov pregona in sistema pravne države,” je za N1 delovanje spletne strani komentirala Nataša Pirc Musar, strokovnjakinja za področje prava varstva osebnih podatkov.
Avtorji spletne strani so včeraj objavili, da so začasno onemogočili vnose, danes pa so koncept nekoliko spremenili in je po novem možno vnašati le subjekte, kjer se preverja PCT pogoj, ni pa več možno objavljati negativnih dejstev. Prav tako ni več objavljenih subjektov, kjer pogoja PCT ne preverjajo.
Pomanjkljivost portala: nihče ne preverja, ali je trditev resnična ali ne
Pirc Musar dodaja, da lahko vsak na pristojne službe poda anonimno ali prijavo z imenom in priimkom, da se PCT pogoja nekje ne preverja. “Vsak lahko poda prijavo, pristojen organ za nadzor pa mora preveriti in ustrezno ukrepati, če oziroma ko ugotovi kršitev. Te pravice posamezniku nihče ne more odvzeti,” opozarja.
“Portal ima veliko pomanjkljivost: nihče ne preverja, ali je trditev resnična ali ne. Takšno ravnanje ima lahko za lastnike strani tudi civilnopravne posledice,” meni Pirc Musar.
Na spletu sicer obstaja ogromno strani, kjer je možno ocenjevati različne ponudnike. Ena takšna je tudi najbolj razširjena spletna stran za rezervacije nastanitev Booking.com. Kot je dejala Pirc Musar, lastniki strani točno vedo, kdo stoji za oceno. “Ocene ne more podati nekdo, ki ni uporabil nastanitve,” pojasnjuje Pirc Musar. Na drugi strani so spletne ocene na Google po njenih besedah katastrofa.
Dodala je, da portal SafePlace varovalke nima. “To so lahko grobo rečeno javni pljuvalniki, kjer ni nobenega filtra, ali so dejstva, ki jih uporabniki vnašajo, resnična ali ne,” je dodala Pirc Musar, še preden so avtorji spremenili delovanje spletnega registra.
“Če se pojavi navedba, ki ne drži in to družbi, ki je bila negativno prikazana, začne povzročati škodo, upad prometa, škodo na ugledu, je tisti, ki je to vnesel, odškodninsko odgovoren. Vendar ta portal omogoča anonimne prijave. Ko in če lastnik portala izve, da je vnesen podatek netočen in povzroča škodo, postane solidarno odgovoren za nastalo škodo,” je začeten koncept spletnega registra komentirala Pirc Musar.
Če se ne izpostaviš z imenom, kredibilnosti ni
Kot težavo je Pirc Musar izpostavila tudi dejstvo, da ni znano, kdo je med avtorji spletnega registra. “Tisti trenutek, ko nekdo postavi stran in z imenom in priimkom ne napiše, za koga gre, to zame ni kredibilno. Ocenjujem, da so vedeli, da počnejo nekaj, kar je na robu, in se zato niso identificirali,” je še dodala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje