Resnica predlaga testiranje funkcionarjev na droge, z izjemo marihuane, ki bi jo legalizirali

Poslanska skupina Resnica je v DZ vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Predlog uvaja sistem naključnega testiranja poslancev, predsednika vlade, ministrov in državnih sekretarjev na prepovedane droge. Po predlogu se za prepovedane droge ne štejejo substance, ki se uporabljajo kot zdravila, in konoplja.

Naključni računalniški žreb

Predlog so vložili poslanci Resnice s prvopodpisanim poslancem Nedeljkom Todorovićem, s predlogom za obravnavo po rednem postopku. Testiranje funkcionarjev pa predlagajo z namenom krepitve integritete javnih funkcij, odgovornega opravljanja javnih funkcij ter zaupanja javnosti v delovanje državnih institucij.

Po predlogu so prepovedane droge rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, "ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi in so opredeljene v zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami". V sporočilu za javnost so pojasnili, da je konoplja iz predloga izvzeta, saj se v stranki zavzemajo za njeno legalizacijo in jasno zakonsko ureditev področja.

Predlog določa, da bi se testiranje izvajalo na podlagi naključnega računalniškega žreba štirikrat letno, pri čemer bi bilo v vsakem krogu izbranih 10 odstotkov vseh funkcionarjev. Posameznik bi lahko bil izžreban največ dvakrat v koledarskem letu. Žreb bi potekal na zaprti seji mandatno-volilne komisije s pomočjo certificiranega računalniškega algoritma. Izžrebani funkcionarji bi se morali na testiranje odzvati v roku 24 ur od prejema vabila.

Analize vzorcev las, urina ali krvi

Za izvedbo testiranj in laboratorijskih analiz bi bil pristojen Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete, ki bi moral zagotavljati uporabo mednarodno priznanih in akreditiranih metod ter visoko raven varovanja osebnih podatkov in sledljivosti postopkov. Analize bi se izvajale na podlagi vzorcev las, urina ali krvi, pri čemer predlog določa uporabo najmanj invazivne metode odvzema, a zagotavlja zanesljivost rezultata za najmanj 60 dni po zaužitju prepovedane droge.

Predlog zakona omogoča tudi prostovoljno testiranje funkcionarjev kot izraz dodatne transparentnosti in osebne integritete. Funkcionar bi lahko kadarkoli med mandatom podal zahtevo za prostovoljno testiranje, Inštitut za sodno medicino pa bi ga moral pozvati na testiranje v roku 15 dni.

Rezultati testiranj bi bili zaupni, javno dostopne evidence ne bi bile vzpostavljene. Ob vsakem odvzemu bi se vzorec razdelil na primarni in kontrolni del, funkcionar pa bi imel v primeru pozitivnega rezultata pravico do ugovora in dodatne potrditvene analize.

V primeru dokončno pozitivnega izvida ali neupravičene zavrnitve testiranja predlog predvideva sprožitev ustreznih postopkov zaradi hujše kršitve dolžnega ravnanja in integritete funkcije. Za ministre in državne sekretarje bi to pomenilo predlog razrešitve, za poslance pa sprožitev postopkov po kodeksu ravnanja poslancev DZ.

Financiranje rednih in prostovoljnih testiranj bi se zagotavljalo iz proračunskih sredstev organov, v katerih funkcionarji opravljajo svojo funkcijo. Predvidene finančne posledice za državni proračun znašajo 22.000 evrov, kar zajema odvzem vzorca, zdravniški pregled in preiskavo na prisotnost prepovedanih drog za približno 149 oseb, to so poslanci, ministri, predsednik vlade, državni sekretarji na ministrstvih in v kabinetu predsednika vlade.

Po predlogu bi zakon začel veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, uporabljati a bi se začel tri mesece po uveljavitvi.