Menu ItemParlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) ne more z gotovostjo ne potrditi ne izključiti domnevnega nedovoljenega političnega vpliva premierja Roberta Goloba na zamik aretacije ruskih vohunov, je povedal predsednik komisije Janez Žakelj in dodal, da ga žalosti, da se predsednik vlade ni odzval na njihovo vabilo. V Svobodi so se na Žakljeve navedbe ostro odzvali in poudarili, da gre za nedopustno in nezakonito prakso razkrivanja tajnih podatkov v javnosti.
Na današnji zaprti seji komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) so obravnavali predlog stališča komisije glede delovanja nadzorovanih služb v primeru postopka hišne preiskave in odvzema prostosti domnevnima ruskima vohunoma. Knovs ne more z gotovostjo ne potrditi ne izključiti domnevnega nedovoljenega političnega vpliva premierja Roberta Goloba na zamik aretacije ruskih vohunov, je sklenil predsednik komisije Janez Žakelj.
Spomnimo, 5. decembra 2022 so v Ljubljani aretirali domnevna ruska vohuna. Operacijo je vodilo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na podlagi prijave Sove, v operaciji je sodelovala tudi tuja obveščevalna služba. Vohuna sta se v Sloveniji predstavljala kot 38-letna zakonca iz Argentine. Javnost je za aretacijo izvedela dva meseca pozneje.
Nato pa naj bi nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in bivši vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav na zaprtem delu seje komisije, ki je preiskovala sume nedopustnega vmešavanja v delo policije, navedla, da naj bi predsednik vlade Robert Golob vplival na datum aretacije, kar naj bi bilo povezano s takratnim drugim krogom lokalnih volitev in referendumi.
Poslanci bodo dobili vpogled v dokumente
Po besedah Žaklja je Knovs sprejel 25-stransko poročilo, ki bo vključeno v letno poročilo. “Komisija je sprejela tudi sklep, s katerim dajemo možnost, da pogledajo v sklepe in ugotovitve te komisije, vsem poslancem državnega zbora. Tu gre za 12 sklepov, ki so žal označeni s stopnjo tajnosti ‘zaupno’, tako da jih vam ne morem konkretno komentirati,” je povedal Žakelj.
Opisal je, da je Knovs opravil pogovore z vodji različnih služb ter določenimi pravnimi in varnostnimi strokovnjaki in poudaril, da so med navedbami prič opazili nekatera neskladja. “Komisija ugotavlja, da je direktor Sove (Joško Kadivnik) prestavitev izvedbe hišne preiskave prvotno razlagal s tem, da agencija ocenjuje, da lahko Rusija kot povračilni ukrep naredi določene kibernetske napade, ki bi se dogajali ravno v času drugega kroga lokalnih volitev in referenduma. V nadaljevanju pa je navajal predvsem operativno-taktične razloge. Tu je prihajalo do neke prilagoditve njegovih mnenj,” je opisal Žakelj.
Nadaljeval je, da je komisija zaznala razlike tudi med trditvami Sove in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča predvsem glede načrtovanega datuma hišne preiskave ter obveščanja med Sovo in NPU, kako je potekalo. “Komisija je zaradi teh razlik sprejela sklep, da naj druga komisija, ki preiskuje vplive sume vpletanja politike v policijo, naredi soočenje direktorjev. Pred kratkim smo zasledili v nastopu predsednika komisije Aleša Rezarja, da sta omenjena direktorja v sozvočju in tudi jaz lahko potrdim, da sta se v tega pol leta usozvočila in da so razlogi zdaj zelo jasni in da je bilo vse skupaj okej,” je dejal predsednik Knovsa.
Povedal je še, da je Knovs ugotovil, “da v navedbah nekdanjega vršilca dolžnosti, gospoda Lindava, ter direktorja Sove prihaja več nejasnosti in neujemanj”. Bistveno neujemanje je po Žakljevih besedah “zagotovo glede trditev v zvezi z domnevnim vplivom premierja Roberta Goloba na prestavitev hišne preiskave oziroma aretacije. Razlikuje se tudi dejstvo, da je bivši vršilec dolžnosti direktorja policije drugače navajal, kdaj je bil obveščen glede prestavitve aretacije, kot jo je pozneje navajal direktor Sove.”
Žakelj je povedal še, da je predvsem s strani generalne policijske uprave (GPU) “prihajalo do manjše pripravljenosti za sodelovanje od pričakovane”. V začetku decembra je Knovs od GPU zahteval predajo pisnih gradiv na področju komunikacije Sova-NPU-državno tožilstvo.
“Najprej smo dobili odgovor, da oni za to niso pristojni. Konec decembra smo nato navedli, kateri členi nam jasno dajejo to pristojnost. Nato smo dobili v začetku januarja en dokument, isti dokument nam je posredovala tudi Sova. Na tretjo intervencijo konec januarja pa so razložili, da je zahtevana dokumentacija nastala v okviru predkazenskega postopka, ki ga je vodil NPU, in da naj se obrnemo za tožilstvo,” je orisal Žakelj in poudaril, da Knovs ni pristojen za pridobivanje podatkov od sodišč. “To je tudi ena od težav, ki jih vidimo v Knovsu, da imamo težave in bi bilo dobro približati pooblastila naše komisije, ki je stalna, s komisijami DZ, ki so začasne,” je predlagal. Knovs lahko samo povabi, ne pa tudi privede priče s silo, kot preiskovalna komisija, je dodal.
Ugotovili so še, da po trditvah vodstva GPU o poteku preiskave in usklajevanju med Sovo in NPU ne obstaja praktično nobena pisna dokumentacija. “Da za tako pomembno aktivnost ni pisnih dokumentov in komunikacij, je dejansko skrb vzbujajoče,” je dodal.
“Iz vsega tega je komisija zaključila, da ne more z gotovostjo ne potrditi ne izključiti domnevnega nedovoljenega političnega vpliva predsednika vlade na delovanje nadzorovanih služb v primeru postopka aretacije ruskih vohunov in to je ugotovitev, ki je bila sprejeta na današnji seji,” je sklenil Žakelj.
Na koncu je “kot opozicijski poslanec in ne kot predsednik Knovs” Žakelj še povedal, “da imamo besedo nekdanjega direktorja policije Lindava in ministrice Bobnar proti Kadivniku in Muženiču. Če veste, kje so eni in kje so drugi, lahko rečem, da mi osebno več pomeni nekdo, ki je za svoja načela pripravljen zastaviti svoj položaj, ne pa tisti, ki za svoja pričanja dobi nagrado v službi”.
Poudaril je še, da ga žalosti, da se na vabilo ni odzval predsednik vlade. “Prepričan sem, da če ne bi imel česa skrivati, mu ne bi bilo tega treba skrivati. In bi to zgodbo, ki je bila uspešna zgodba naših tajnih služb, lahko zaključili že v začetku lanskega leta,” je še dejal Žakelj in dodal, da to ni dobro za zaupanje tako v tajne službe kot v premierja. Žakljevo izjavo si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Na ugotovitve Knovsa so se odzvali v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) “Sova je pri izvajanju vseh aktivnosti zoper prijeta pripadnika tuje obveščevalne službe ravnala zakonito, strokovno in predlagala aktivnosti v skladu z odredbo sodišča,” so zapisali in dodali, da so bila Knovsu podana vsa pojasnila, skupaj z dokumentacijo, ki se niso spreminjala. “Prav tako je bil Knovs seznanjem s podatki in dokumenti o ugledu agencije v mednarodni obveščevalni skupnosti, ki nikoli ni bil omajan, še več, agencija je s svojimi aktivnostmi še okrepila svoj ugled in zaupanje v svoje delo,” so poudarili.
V Svobodi ostro proti Žaklju
Predsednik parlamentarne komisije, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo, Aleš Rezar se je na Žakljeve ocene glede tega, komu bolj zaupa, odzval, da ima tisti, ki je na delovnem mestu, “absolutno bistveno več za izgubiti” kot pa nekdo, ki ni na delovnem mestu. Meni še, da opozicija medijski prostor izkorišča za politično obračunavanje, in pričakuje, da se bo to do evropskih volitev samo še stopnjevalo.
Da gre za nedopustno in nezakonito prakso razkrivanja tajnih podatkov predsednika Knovs Žaklja pa pravi poslanec Svobode in član komisije Teodor Uranič. “Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Janez Žakelj (NSi) si je po današnji seji Knovs ponovno privoščil grobo zlorabo dela komisije, veljavne zakonodaje ter dolžnosti varovanja zaupnih podatkov. Komisijo, tako kot že nekajkrat doslej, očitno uporablja za lastno politično promocijo ter promocijo svoje stranke in to na račun delovanja delovnega telesa DZ, ki bdi nad delom varnostno obveščevalnih služb v državi,” je zapisal Uranič.
Dodal je, da Žakelj v javnosti manipulira z zaupnimi informacijami, povezanimi z aretacijo ruskih vohunov, ter potvarja zaključke komisije. “Nad njegovim ravnanjem sem zgrožen, kaj takšnega si v zgodovini delovanja Knovs po mojem vedenju ni privoščil noben predsednik te pomembne nadzorne komisije,” je dejal Uranič in dodal, da bi o primernosti vodenja komisije s strani Žaklja “moral premisliti tako sam poslanec kot tudi stranka NSi, ki ji poslanec pripada in ki ima v komisiji štiri člane, torej večino. NSi tako sama sprejema sklepe in odločitve komisije.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje