Platforma za spremljanje kakovosti zraka IQAir je objavila šesto letno poročilo, v katerem je s pomočjo več kot 30.000 merilnih postaj ugotavljala, kakšen zrak so lani dihali prebivalci na 7.812 različnih lokacijah. Študija je obravnavala trdne delce PM2,5, ki sodijo med najmanjše, a hkrati najnevarnejše onesnaževalce. Kot izhaja iz poročila, je le devet odstotkov analiziranih mest po vsem svetu lani doseglo priporočila Svetovne znanstvene organizacije. Kako so se izkazala slovenska mesta, v katerih delih sveta dihajo najslabši zrak ter kako na zdravje posameznikov in okolje vplivajo drobni delci PM2,5.
Izšlo je šesto letno poročilo o kakovosti zraka (ang. The World Air Quality Report), v katerem so znanstveniki s pomočjo več kot 30.000 merilnih postaj ugotavljali, kakšen zrak smo po svetu dihali leta 2023. Izsledki poročila so skrb vzbujajoči, saj pričajo o porastu številna onesnaženih regij.
Poročilo povzema podatke o kakovosti zraka v 134 državah, kjer s pomočjo merilnih postaj, ki so bile postavljene na 7.812 različnih lokacijah, ugotavljajo prisotnost drobnih delcev PM2,5. Posamezne merilne postaje sicer upravljajo različne raziskovalne ustanove, neprofitne organizacije in zasebna podjetja.
Iz nedavno objavljenega poročila pa izhaja, da je bila stoterica mest, v katerih so preteklo leto dihali najslabši zrak, z izjemo enega samega mesta z azijske celine. Na katero mesto pa so se uvrstile Slovenija in druge države iz regije?
PM2,5 so fini delci, katerih aerodinamični premer je manjši od 2,5 mikrometra. Nahajajo se v prahu, dimu, sajah, finih delcih tal, kot pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje (Arso), pa se v zraku zadržujejo dlje časa ter lahko prepotujejo večje razdalje kot večji delci. “Zaradi vstopa v dihalni sistem lahko povzročajo številne zdravstvene težave, kot so draženje oči, astmo, bronhitis, poškodbe pljuč, razvoj rakavih obolenj,” še pravijo na Arsu.
Slovenija daleč od svetovnih priporočil
Šesto letno poročilo o kakovosti zraka je uporabilo podatke, ki jih meri 11 merilnih postaj v Sloveniji, in sicer postaje v Ljubljani, Novi Gorici, Solkanu, Kopru, Novem mestu, Trbovljah, Hrastniku, Celju, na Ptuju, v Mariboru, Rakičanu in Murski Soboti.
V vseh omenjenih mestih so presegli priporočeno letno vrednost, najnižjo vrednost so pri tem lani izmerili v Solkanu, ki se je med 30.000 mesti glede na onesnaženost uvrstil na 7.812. mesto, najvišjo pa v Novem mestu, ki se je uvrstil na 1.455. mesto. Višja uvrstitev pomeni večjo onesnaženost.
Slovenija je tako še daleč od kakovosti zraka, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, k čemur po navedbah ministrstva za okolje veliko prispevajo kurilne naprave na trdna goriva. Kurjenje lesne biomase, vključno s kurjenjem v neustreznih ali zastarelih malih kurilnih napravah, predstavlja izjemno pomemben vir onesnaževanja zraka. Pri kurjenju lesne biomase namreč nastajajo zdravju in okolju številne škodljive snovi, o čemer smo podrobno pisali v članku Les: obnovljivi vir toksičnih snovi v zraku.
Lani je le sedmim državam oziroma opazovanim regijam uspelo doseči letno vrednost delcev PM2,5, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), tj. vrednost 5 mikrogramov na kubični meter. Države, v katerih ljudje še dihajo kakovosten zrak, so tako Avstralija, Estonija, Finska, Grenada, Islandija, Mavricij in Nova Zelandija. Zgolj devet odstotkov mest, katerih kakovost zraka so raziskovalci spremljali, je tako zadostilo smernicam, drugod pa je v boju zoper onesnaženost treba vložiti še veliko dela.
Med peterico držav z najbolj onesnaženim zrakom leta 2023 pa so se uvrstili Bangladeš, Pakistan, Indija, Tadžikistan in Burkina Faso. Afrika pri tem ostaja najbolj slabo zastopana celina, saj tretjina prebivalstva še vedno nima dostopa do podatkov o kakovosti zraka.
Čeprav se je število držav in regij, ki spremljajo kakovost zraka, v zadnjih šestih letih nenehno povečevalo, so v številnih delih sveta še vedno velike vrzeli v regulativnih instrumentih, ki jih upravljajo vlade, ugotavljajo v poročilu. Nizkocenovni monitorji kakovosti zraka, ki jih sponzorirajo znanstveniki, raziskovalci, zagovorniki skupnosti in lokalne organizacije, so se tako izkazali za dragoceno orodje za zmanjšanje vrzeli v omrežjih za spremljanje zraka po svetu.
"Čisto, zdravo in trajnostno okolje je splošna človekova pravica. V številnih delih sveta pomanjkanje podatkov o kakovosti zraka zavira odločno ukrepanje in ohranja nepotrebno človeško trpljenje. Podatki o kakovosti zraka rešujejo življenja. Kjer se o kakovosti zraka poroča, se ukrepa in kakovost zraka se izboljša."
Frank Hammes, globalni izvršni direktor družbe IQAir
Astma, rak, možganske bolezni, slabi kognitivni razvoj ...
Onesnaženost zraka, ki ji gre po nekaterih ocenah pripisati vsako deveto smrtno žrtev na svetu, je največja okoljska grožnja za zdravje ljudi. Po podatkih WHO je onesnaženost zraka vsako leto odgovorna za približno sedem milijonov prezgodnjih smrti po vsem svetu.
Izpostavljenost onesnaženemu zraku z delci PM2,5 povzroča in poslabšuje številna zdravstvena stanja, med drugim astmo, raka, možgansko kap in pljučne bolezni, izhaja iz poročila. Poleg tega lahko izpostavljenost povišanim vrednostim drobnih delcev poslabša kognitivni razvoj pri otrocih, povzroči težave z duševnim zdravjem in zaplete obstoječih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo.
Čeprav delci PM2,5 neposredno ogrožajo zdravje, njihove posledice presegajo posameznika in vplivajo tudi na kompleksne okoljske procese, ta pa vplivajo na podnebje na Zemlji.
Podnebne spremembe, ki jih povzročajo predvsem emisije toplogrednih plinov, imajo ključno vlogo pri vplivanju na koncentracije PM2,5 delcev v zraku, emisije fosilnih goriv pa so hkrati odgovorne za večino smrti, povezanih z delci PM2,5, še navajajo v poročilu.
Podatki o kakovosti zraka so prikazani tudi s pomočjo interaktivnega zemljevida, na katerem so predstavljene letne koncentracije trdnih delcev v posameznih mestih. Podatke je zbrala globalna platforma za spremljanje kakovosti zraka IQAir.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje