Les: obnovljivi vir toksičnih snovi v zraku

Poglobljeno 03. Dec 202206:008 komentarjev
kurjenje lesa dim
Foto: Žiga Živulović jr./Bobo

Zaradi energetske krize je les kot kurivo še pridobil popularnost. A domačnost in tradicija kurjenja lesa prikrivata negativne posledice njegove množične energetske izrabe. Kaj pomeni, če se ogrevate z lesom? Kaj se je zgodilo s cenami? Zakaj je kurjenje lesa največji onesnaževalec zraka in zakaj bo letošnja zima še posebej problematična? Kako onesnažen je lahko zrak v vašem domu, če kurite z lesom? In kako pravilno zakuriti v peči? Večina namreč pri tem dela napako.

Evropska unija, z njo pa tudi Slovenija, se pri povečevanju deleža obnovljivih virov energije izdatno zanaša na kurjenje lesa. K celotni količini obnovljive energije v EU lesna biomasa prispeva več kot polovico vse energije, torej več kot sončne, vetrne in hidroelektrarne skupaj.

Čeprav les pri gorenju oddaja izdatne količine CO2 in s tem prispeva k povečevanju koncentracije tega najpomembnejšega toplogrednega plina v ozračju, lesna biomasa v EU velja za ogljično nevtralen in podnebju prijazen vir.

In čeprav je kurjenje lesa največji onesnaževalec lokalnega zraka s prašnimi delci, ga zaradi tradicije uporabe in “naravnosti” dojemamo kot neškodljivo in okolju prijazno gorivo.

Gorenje polen
Denis Sadiković/N1

Cene lesnih goriv v nebo

Že tako veliko priljubljenost lesne biomase za ogrevanje je letos še dodatno “podžgala” energetska kriza. Strah pred pomanjkanjem uvoženih energentov in visokimi cenami energije je številne v Sloveniji in tudi širše v EU spodbudil k ogrevanju na lesno biomaso kot najcenejšim in domačim energentom.

Posledični naval na lesna goriva – predvsem drva in pelete – je povzročil močan dvig cen, kažejo podatki Gozdarskega inštituta Slovenije (na spodnjem grafu), kjer dvakrat na leto opravijo analizo tržnih cen lesnih goriv. “Lesna goriva so v Sloveniji vedno veljala za zelo stabilen energent, tako kar zadeva cene kot oskrbo,” nam je povedala dr. Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta, strokovnjakinja za področje energetske izrabe lesa.

Cene lesnih goriv

Praviloma so bile cene lesnih goriv vedno nekaj odstotkov višje na začetku kurilne sezone, nato pa so postopno padale do konca kurilne sezone. Prav tako je bila cena lesnih peletov kot najdražjega lesnega goriva praviloma vedno za vsaj 20 odstotkov nižja od kurilnega olja. Z energetsko krizo pa so se, je dejala Nike Krajnc, zadeve bistveno spremenile.

“Pri lesnih gorivih se je zviševanje cen začelo poznati maja letos, ko so v kratkem času zelo poskočile. Ob koncu ogrevalne sezone, ko bi morale biti najnižje, so bile cene za 40 odstotkov višje kot lani jeseni. Poleti pa so zadeve sploh šle v nebo. Zgodilo se je nekaj nepredstavljivega – cene peletov so samo še nekaj odstotkov nižje od cene kurilnega olja.”

K dvigu cen je pomembno prispeval tudi embargo na izvoz lesnih goriv iz Bosne in Hercegovine, od koder smo zadnja leta uvažali velik del peletov. Le približno polovico porabe peletov namreč proizvedemo sami.

Povprečna družinska hiša za ogrevanje porabi približno dve do tri tone lesnih peletov ali deset prostorninskih metrov drv.

Graf ogrevanje
N1

Hitra drva – slab zrak

Na trgu je zaradi velikega povpraševanja zmanjkovalo tudi drv, pri katerih smo samooskrbni med 75- in 80-odstotno. “Ljudje so se spraševali, kako lahko v Sloveniji, kot eni najbolj gozdnatih držav, zmanjkuje drv,” je povedala Nike Krajnc. “A treba se je zavedati, da drv ne morete zagotoviti z danes na jutri. Drevesa je treba pravočasno posekati, posušiti in razsekati. Med zimo je treba začeti pripravljati drva za naslednjo sezono. In lani ob tem času nihče še ni slutil, kaj se bo zgodilo na energetskih trgih, zato je bil posek za drva približno enak kot prejšnja leta.”

les za drva
Ena od vasi na Gorenjskem v teh dneh (Denis Sadiković/N1)

Ali to pomeni, da je bilo veliko lesa za kurjavo ob velikem povpraševanju posekanega naknadno in da ni bilo dovolj časa za njegovo ustrezno sušenje? Bo zaradi zgorevanja preveč vlažnega lesa letošnja kurilna sezona zaznamovana s slabim zrakom? Kurjenje vlažnega lesa je namreč še posebej problematično, ker znižuje temperaturo gorenja in s tem učinkovitost izgorevanja.

“Bojim se, da se je to dejansko zgodilo, predvsem zato, ker so številna gospodinjstva zaradi strahu pred visokimi cenami drugih energentov prešla nazaj na ogrevanje z lesom, nato pa so na vrat na nos iskala drva. Ko se vozim po podeželju, na žalost že opažam sivo plast nad dolinami, dim, ki ga povzroča slabo zgorevanje nekakovostnih lesnih goriv in ki bistveno vpliva na lokalno kakovost zraka. To je mala katastrofa za podeželje. Mislim, da bo letos tega precej.”

Les – najpomembnejši vir prašnih delcev v zraku

Po oceni Evropske agencije za okolje je izpostavljenost prašnim delcem v zraku v letu 2020 v Evropski uniji povzročila 238 tisoč prezgodnjih smrti. Najpomembnejši vir teh prašnih delcev pa so lesna goriva, ki prispevajo kar približno polovico celotne v ozračje izpuščene količine, večino v času kurilne sezone. Iz tega izhaja, da je kurjenje lesa v pečeh največji vir onesnaženja zraka, celo večji od izpustov iz prometa.

Tudi po podatkih slovenske agencije za okolje so glavni vir delcev v slovenskem zraku zastarele kurilne naprave na lesno biomaso. “Mala kurišča so k skupnim izpustom prašnih delcev PM10 na nivoju države v letu 2020 prispevala kar 53 odstotkov.”

Ne gre pa zgolj za prašne delce. Lesni dim vsebuje številne škodljive snovi, med njimi več takih, ki veljajo za rakotvorne, kot sta dioksin in benzen.

A zaradi tradicionalnosti rabe lesa za ogrevanje, romantičnosti opazovanja prasketajočih plamenov in evolucijske povezave človeštva z obvladovanjem ognja dima, ki nastaja pri gorenju lesa, ne dojemamo kot nevarnosti.

Kot so denimo ugotovili finski in estonski raziskovalci, prebivalci teh dveh držav zaradi tradicije ogrevanja z lesom podcenjujejo tveganje izpostavljenosti lesnemu dimu v primerjavi z izpostavljenostjo izpušnim plinom iz prometa.

lesni dim
Žiga Živulović jr./Bobo

“Les ni kriv za onesnažen zrak, krivi so njegovi uporabniki”

“Najlaže je reči, da so lesna goriva iz individualnih kurišč glavni vir trdnih delcev v zraku,” podatke relativizira dr. Nike Krajnc. “V mestih je največji onesnaževalec promet, pomembna je tudi industrija. Zaradi teh dveh virov smo pogosto na meji preseganja mejnih vrednosti. Ko v kurilni sezoni zraven dodamo še lesno biomaso in mejno vrednost presežemo, pa vsi razglašajo ogrevanje z lesom za največji problem.”

Priznava sicer, da so lesna goriva z vidika onesnaževanja zraka problem, hkrati pa vztraja, da je mogoče s pravilnim ukrepanjem ta problem minimizirati. “Na žalost pa prizadevanja v tej smeri niso najučinkovitejša. Zamenjave zastarele kurilne naprave si številni v slabšem ekonomskem položaju kljub subvenciji ne morejo privoščiti, pa tudi ozaveščenost o nujnosti uporabe kakovostnih lesnih goriv je še vedno na nizki ravni. Les ni kriv za onesnažen zrak, krivi so njegovi uporabniki.”

Prav tako pa kot država še vedno nismo sposobni omejiti uporabe cenenih peči za lesna goriva, je opozorila. “Letos so ljudje že v poletnih mesecih razgrabili vse kamine in peči na drva, tudi številne take, ki jih z vidika kakovosti zgorevanja nikakor ne bi smeli prodajati.”

Ključno pri uporabi drv, opozarja dr. Nike Krajnc, je, da znamo pravilno zakuriti. Ravno pri netenju lahko namreč povzročimo največ škodljivih izpustov. “Najslabše je, če v kaminu zakurimo po vzoru tabornega ognja, od spodaj navzgor. Treba je zakuriti na vrhu in pustiti, da se ogenj razširi proti dnu.” Nazoren prikaz napačnega in pravilnega kurjenja pa v videu:

Potreba po dimniških filtrih?

Izpusti kurilnih naprav v vsakdanji uporabi so lahko precej večji od tistih, ki jih v nadzorovanih pogojih izmerijo strokovnjaki v laboratoriju in ki jih nato oglašujejo proizvajalci, je opozoril dr. Niko Samec, vodja laboratorija za zgorevanje in okoljsko inženirstvo na Univerzi v Mariboru. “Rečemo lahko, da je večina malih kurilnih naprav prepuščena nekemu naključnemu obratovalnemu režimu, kar lahko povzroča zelo različne izpuste prašnih delcev in drugih snovi. Izpusti so zelo močno odvisni od sestave lesne biomase in pogojev zgorevanja, ki pa so redko dobro nadzorovani.”

Nadzoru izpustov iz peči na les bi morali po njegovem mnenju posvetiti precej več pozornosti. “Ljudje seveda tega ne dojemajo tako. Vsak zase si misli, da njegova mala peč pa že nima kakšnega velikega vpliva. A teh malih kurilnih naprav je zelo veliko.”

Zgolj snovanje novih, sodobnejših peči z boljšim nadzorom zgorevanja na dolgi rok po njegovem ne bo dovolj za očiščenje zraka. “Tudi pri malih kurilnih napravah bo sčasoma treba začeti zagotavljati neke elemente čiščenja dimnih plinov. Za začetek bi vsekakor veljalo razmišljati o dimniških filtrih za prašne delce. To bi seveda kurilne naprave podražilo, a varovanje okolja ima svojo ceno, zdravje ljudi pa sploh nima cene.”

Lesna peč lahko onesnažuje 750-krat bolj kot sodoben tovornjak

Onesnaževanje, ki ga dopuščamo ob kurjenju lesa v pečeh, je še toliko bolj nenavadno, če ga primerjamo s strogo regulacijo izpuhov novih avtomobilov. “Izpusti iz malih kurilnih naprav so v primerjavi z vozili z motorji na notranje izgorevanje bistveno manj regulirani in bistveno bolj problematični,” pritrjuje dr. Samec.

Ker so sodobni avtomobili opremljeni z napravami in filtri za zmanjševanje izpustov, kurjenje lesa postaja vse večji del problema onesnaževanja zraka s prašnimi delci, je za Poglobljeno povedal dr. Kare Press-Kristensen, strokovnjak za kakovost zraka pri danski nevladni organizaciji Zeleni prehod. “Lesne peči nimajo filtrov, nimajo katalizatorjev.”

dimnik
Denis Sadiković/N1

Kot je opozoril, lahko peči na les, ki izpolnjujejo najnovejše standarde, v zrak na enoto proizvedene energije izpustijo za 60-krat več prašnih delcev kot dizelski tovornjak iz leta 2006 in kar 750-krat več delcev kot novi tovornjaki od leta 2014. In to v idealnih pogojih zgorevanja.

Veljavni evropski standard po njegovih besedah določa, da smejo nove peči na lesno biomaso v zrak izpuščati največ pet gramov delcev na kilogram lesa. Najnovejše smernice WHO glede onesnaženosti zraka pa določajo, da je varna meja za onesnaženje zraka pet mikrogramov delcev na kubični meter zraka. “Z enim samim kilogramom drv torej v zrak izpustimo toliko delcev, da dosežemo zgornjo mejo dopustnega onesnaženja v kar milijonu kubičnih metrov zraka.”

Še en pomemben problem, ki se ga ljudje po njegovem premalo zavedajo, je onesnaženje notranjega zraka zaradi kurjenja lesa, saj zrak iz peči velikokrat uhaja v hišo. Britanski raziskovalci so denimo ugotovili, da je koncentracija prašnih delcev v domovanjih s pečmi na les v povprečju kar dvakrat večja kot v domovanjih brez njih.

“Kurjenje lesa je najbolj škodljiv vir onesnaženja zraka na Danskem,” je jasen Press-Kristensen. “Drži, les je naravni material. Tudi tobak je naravni material. Tako kot pri zgorevanju tobaka nastajajo škodljive snovi, se to dogaja tudi pri gorenju lesa.”

Vprašljiva “zelenost” lesa kot energenta

Ne gre pa samo za onesnaževanje zraka. Kurjenje lesa za energijo ima še druge probleme.

“Poleg prispevka k onesnaženju zraka prispeva tudi k pospeševanju podnebnih sprememb,” je opozoril Press-Kristensen.

Les namreč sam po sebi ni brezogljično gorivo. Dejansko se na enoto proizvedene energije pri kurjenju lesa sprosti več CO2 kot pri kurjenju premoga. Ker pa naj bi na mestu posekanih dreves, ki jih porabimo za energijo, zrasla nova drevesa, ki bodo CO2 spet posrkala iz ozračja, je Evropska unija lesu podelila status ogljično nevtralnega zelenega energenta.

lesni sekanci
Surovina in končni izdelek – lesni sekanci (Profimedia)

A ta odločitev je med strokovnjaki zelo kontroverzna. “Če vzamete poleno in preštejete letnice, ugotovite, da je drevo, ki ga boste sežgali v peči, raslo nekaj desetletij,” je dejal Press-Kristensen. “Ko ga sežgete, pa se ves ogljik, ki se je v les vezal skozi leta, v trenutku sprosti nazaj v ozračje. Za podnebje je povsem vseeno, če izpusti CO2 izvirajo iz lesa ali premoga, vpliv na povečevanje učinka tople grede je povsem enak.”

Res je, da bodo čez več desetletij drevesa, ki jih bodo posadili namesto posekanih, spet posrkala ta CO2, je nadaljeval. “A to je čas, ki ga nimamo. Izpuste toplogrednih plinov je treba zmanjševati danes.”

Podobno meni tudi atmosferski fizik dr. Žiga Zaplotnik. “Lesna biomasa je ogljično nevtralen vir energije na časovni skali reda 100 let, tako kot je nafta ogljično nevtralna na skali reda milijonov let. Toliko časa namreč traja, da zemeljski sistem spet posrka ogljik, ki smo ga z izgorevanjem lesa izpustili v ozračje,” je spomladi dejal za N1. “Ogljična nevtralnost na časovni skali več kot 100 let pa nam v tem trenutku prav nič ne pomaga.”

požar lesni sekanci
Požar, ki je pred dnevi izbruhnil na deponiji lesnih sekancev in hlodovine pri Ljubljani (Žiga Živulović jr/Bobo)

Za pelete izginjajo cele zaplate gozda

S tem, ko je lesna biomasa v EU dobila status ogljično nevtralnega energenta, so nekatere države izkoristile priložnost in velike premogovne elektrarne predelale za kurjenje lesa. Prvotna zamisel, da je ostanke lesa iz predelave smiselno porabiti za energijo, namesto da jih zavržemo, se je izrodila v industrijsko sekanje celih zaplat gozda na različnih koncih sveta in predelavo lesa za pelete.

Največja britanska termoelektrarna Drax na leto pokuri več kot osem milijonov ton lesnih peletov, pri čemer v svojih štirih kotlih na biomaso ne skuri niti trske domačega lesa. Čisto vse lesne pelete za svoje potrebe uvozi, večino z jugovzhoda ZDA in Kanade, ob tem pa za svojo “nizkoogljično” proizvodnjo elektrike prejme še skoraj milijardo evrov državnih subvencij.

Elektrarna Drax
Elektrarna Drax na leto pokuri več kot 8 milijonov ton uvoženih lesnih peletov (Profimedia)

Pri pridobivanju surovine pa, kot je nedavno razkrila BBC-jeva preiskovalna oddaja Panorama, tudi izsekavajo celotne zaplate strnjenega naravnega gozda.

“To, kar počnejo Velika Britanija, Nizozemska, Danska, res ni trajnostno,” priznava dr. Nike Krajnc. “Postavile so ogromne elektrarne na lesne pelete, same pa nimajo gozdov, zato se morajo zanašati na uvoz iz Južne in Severne Amerike, tudi iz Azije, pri čemer je lahko to povezano tudi z deforestacijo. S tega vidika lesne biomase res ne moremo označiti za obnovljivi in trajnostni vir energije.”

V Sloveniji je največji porabnik lesnih goriv ljubljanska termoelektrarna in toplarna, v kateri z lesnimi sekanci nadomeščajo del premoga. Trenutno jim sekance, majhne drobljene koščke lesa, dobavlja osem slovenskih in en hrvaški dobavitelj.

TE TOL lesni sekanci
Dostava lesnih sekancev v TE TOL (Bor Slana/Bobo)

Na leto porabijo približno 100 tisoč ton lesnih sekancev oziroma med 400 in 500 tonami na dan, vse med kurilno sezono. Ker hkrati s toploto iz lesnih sekancev proizvajajo tudi elektriko, jim za t. i. kogeneracijo pripadajo državne subvencije. Letos bodo na ta račun od države prejeli približno 820 tisoč evrov.

Pri nas so po besedah Nike Krajnc okoliščine drugačne. “V Sloveniji večino lesa, ki ga porabimo, pridelamo sami, proizvodnja peletov in sekancev pa je vezana na ostanke predelave lesa za druge namene.”

Za drva pa padajo tudi cela drevesa. “Pri drvih gre v večini za listavce, ki spadajo med gozdno-lesne asortimente slabše kakovosti. Kakovosten les se še vedno izplača prodati za predelavo v lesne izdelke, imamo pa v Sloveniji zelo malo podjetij, ki bi se ukvarjala s predelavo lesa listavcev, zato se ga večina pokuri.”

Se nam pa zaloga lesa v gozdovih povečuje. Letni prirast je že vrsto let krepko večji od poseka.

V slovenskem primeru, vztraja dr. Krajnc, rabo lesa v energetske namene lahko označimo za trajnostno. “Z gozdom je treba gospodariti, pri čemer nastajajo tako kakovostni kot manj kakovostni asortimenti, izraba lesa v energetske namene pa prispeva k vsaj delni samooskrbi z energijo. Dobre alternative za ogrevanje z lesom v tem trenutku nimamo.”

Da obdobje energetske krize ni pravi čas za zaostrovanje pogojev za kurjenje lesa, meni tudi dr. Niko Samec. “Če bi v tem trenutku kakorkoli omejevali uporabo lesne biomase za ogrevanje, bi še dodatno zaostrili razmere na energetskem področju. Ljudem je treba pustiti, da vsaj tukaj najdejo neko začasno alternativno rešitev.”

Omejevanje kurjenja lesa bo nujno

Na Danskem načrtujejo opustitev množične rabe lesne biomase kot energenta, nam je povedal Kare Press-Kristensen. “Na Danskem smo glede rabe biomase za ogrevanje v slabem položaju, česar se začenjajo zavedati tudi odgovorni. Mnogo preveč smo odvisni od uvoza lesnih goriv za svoje elektrarne, ki smo jih iz premogovnih predelali na biomaso. Ukrepi v smeri končanja izrabe lesne biomase za energijo že potekajo.”

ogenj v peči
Denis Sadiković/N1

Do leta 2030 želijo odpraviti kurjenje lesne biomase v elektrarnah, ogrevanje z lesom pa želijo nadomestiti z velikimi toplotnimi črpalkami za daljinsko ogrevanje. “Do leta 2030 načrtujemo, da bo od 75 do 80 odstotkov gospodinjstev priključenih na daljinsko ogrevanje, večinoma s pomočjo toplotnih črpalk. Vsi vpleteni se strinjajo, da je treba opustiti izrabo lesne biomase za ogrevanje.”

Jim pa za zdaj ne gre najbolje. “Poraba lesa za ogrevanje se je zaradi informiranja o škodljivosti kurjenja lesa na Danskem med letoma 2016 in 2020 že zmanjšala za tretjino,” nam je povedal Press-Kristensen. “Zdaj pa se zaradi visokih cen drugih energentov in elektrike spet povečuje.”

Prepričan pa je, da bodo rabo lesa za ogrevanje kmalu morale omejevati vse države EU, ki se veliko zanašajo na lesno biomaso. “Glede na nove standarde za kakovost zraka, ki jih je Evropska komisija nedavno predlagala na podlagi priporočil WHO, bodo številne države prisiljene v omejevanje kurjenja lesa za ogrevanje, da jim bodo lahko zadostile.”

Komentari

Vaš komentar