Menu Item
Precej skrivnostno, skoraj povsem mimo obeh koalicijskih partneric, so poslanci Svobode sinoči vložili novelo zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot smo ga poznali doslej. K hitenju naj bi Roberta Goloba in njegove najožje sodelavce napeljal zlasti strah, da bi koalicijo pri tem prehitela opozicijska SDS. Čeprav gre v veliki meri za solo akcijo premierjevega kroga, naj bi po prvih neuradnih informacijah N1 predlog o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja užival načelno podporo tudi v koalicijskih SD in Levici.
Po informacijah N1 so poslanci največje vladne stranke Gibanje Svoboda v torek zvečer v parlamentarni postopek vložili spremembo zakona, s katero dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenašajo v obvezno zavarovanje. O konkretnih rešitvah in morebitnih javnofinančnih posledicah – z dopolnilnim zavarovanjem zasebne zavarovalnice zberejo približno 600 milijonov evrov letno – bodo na dopoldanski novinarski konferenci spregovorili visoki predstavniki Gibanja Svoboda s premierjem Robertom Golobom na čelu. Sodelovala bosta tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in minister za finance Klemen Boštjančič. Še sinoči je bilo po informacijah N1 sicer v načrtu, da bodo predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na novinarski konferenci skupaj predstavili predstavniki vseh treh koalicijskih strank. Po začudenju koalicijskih partnerjev, da so njihovi predstavniki z vabila na novinarsko konferenco nato izpadli, je Gibanje Svoboda poslalo dopolnjeno vabilo. V njem so napisali, da bosta na novinarski konferenci sodelovala tudi podpredsednica SD Meira Hot in koordinator Levice Luka Mesec.
Z idejo, da naj bi poslanci Gibanja Svobode v parlamentarni postopek nemudoma vložili predlog, s katerim bi ukinili sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je premier Golob po naših informacijah prišel na včerajšnjo sejo poslanske skupine Svoboda. Ocenil naj bi, da dvig premije za kar 30 odstotkov, ki ga je napovedala zavarovalnica Generali in ki naj bi mu po vsej verjetnosti sledili tudi drugi dve ponudnici dopolnilnega zavarovanja, Vzajemna in Triglav Zdravje, ni sprejemljiv ter da morajo nekaj storiti.
Kakšna naj bi bila rešitev, s katero bi nadomestili sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, po besedah naših virov Golob ni natančno pojasnil, je pa izpostavil, da bodo spremembe mogoče še po vložitvi predloga. Ker bo namreč predlog novele zakona obravnavan po rednem postopku, bo več časa za razpravo – upoštevali bi lahko še rešitve, ki bi bile predstavljene v splošni razpravi, besedilo pa naj bi nato dokončno oblikovali s pomočjo amandmajev.
Preostali koalicijski stranki SD in Levica ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podpirata, vladne stranke so to napovedale tudi v koalicijski pogodbi. Po časovnici ministrstva za zdravje bi se sicer dopolnilno zdravstveno zavarovanje poslovilo šele 1. januarja 2025, a so vodje koalicijskih poslanskih skupin v petkovi oddaji N1 STUDIO ocenili, da bi lahko s tem glede na zadnje dogajanje tudi malo bolj pohiteli. Enako je po sestanku z zavarovalnicami ocenil tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Golob je po naših informacijah poslancem tudi zabičal, da naj načrt do vložitve predloga ostane strogo varovana skrivnost. Razlog naj bi menda bila nevarnost, da bi SDS pohitela z vložitvijo svojega predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s tem pa zaustavila obravnavo koalicijskega predloga. V zadnjih dneh so namreč zakrožile informacije, da bo SDS v postopek vložila kar predlog svojega nekdanjega poslanca, zdaj pa vodje protestov upokojencev Pavla Ruparja. Ta je vložitev napovedal za danes.
Na sestanku poslanske skupine so sicer spregovorili tudi o padanju podpore vladi in največji koalicijski stranki Gibanju Svoboda, ki ga kažejo zadnja javnomnenjska merjenja. Zato je mogoče predlog o ukinitvi oziroma preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja razumeti tudi kot željo, da bi si s to potezo povrnili del izgubljenega zaupanja javnosti. Med drugim naj bi se po besedah naših virov dogovorili, da bodo vladajoči v prihodnje več delali ter več in bolje komunicirali načrtovane reforme oziroma projekte.
Levosredinski vladi pri poskusu ukinitve nazadnje spodletelo leta 2020
Ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je napovedalo več dosedanjih levosredinskih vlad. Nazadnje se je tega leta 2019 lotila koalicija pod vodstvom premierja Marjana Šarca. Zdravstveni minister Aleš Šabeder, ki je danes tesen sodelavec trenutnega ministra Danijela Bešiča Loredana, je tedaj predlagal ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v dveh fazah.
V prvi bi dopolnilno zavarovanje spremenili v obvezno, namesto k zasebnim zavarovalnicam pa bi se stekal v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Košarica pravic bi ostala nespremenjena. Sprva bi bil znesek prispevka za vse zavarovance enak (tedaj je znašal okoli 31 evrov), v drugem koraku pa bi – to je bila predvsem zahteva koalicijskih Socialnih demokratov – pripravili solidarnostno lestvico. To bi torej pomenilo, da bi tisti z manjšimi prihodki plačevali manj in tisti z večjimi prihodki več.
A to so bili časi nestabilne manjšinske vlade, ki jo je sestavljalo pet strank, preživetje pa ji je omogočala zunajkoalicijska partnerica Levica. Ta se ni strinjala, da bi prispevek – čeprav le začasno – ostal enak za vse. Koordinator stranke Luka Mesec je takrat kot nesprejemljivo ocenil, “da bi poslanec in upokojenec s 400 evri mesečne pokojnine še naprej plačevala isti znesek za zavarovanje”. Levica je tako vložila svoj predlog, o katerem pa se s koalicijo ni mogla uskladiti, in je naposled Šarčevi vladi odrekla podporo v parlamentu.
Tudi znotraj manjšinske koalicije enotnosti ni bilo. LMŠ je sprva predlagala enotni prispevek v višini 29 evrov, a ga je kasneje zvišala na 32 evrov. V SD so neuspešno predlagali takojšnjo uvedbo solidarnostne lestvice, SMC pa je imela pomisleke o javnofinančni vzdržnosti. Ko je LMŠ uslišala Šabedrovo željo in vendarle predlagala tudi dopolnilo, da bi državni proračun zagotavljal kritje morebitnega finančnega primanjkljaja ZZZS, pa se je uprl finančni minister Andrej Bertoncelj skupaj z vsemi svojimi državnimi sekretarji. Še preden je Bertoncelj javnosti sporočil, da odstopa, pa je svoj odstop na novinarski konferenci napovedal Šarec.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje