Slovenija danes praznuje 32. rojstni dan, ob državnem prazniku so potekali številni dogodki. Na Vrhniki je bila zvečer slovesnost, ki jo je organiziral zavod Iskreni. Slavnostni govornik je bil bivši predsednik republike Borut Pahor, v živo pa je prireditev prenašala nacionalna televizija. V prvi vrsti so sedeli Janez Janša, Lojze Peterle in Matej Tonin, ki jih na sinočnjo osrednjo državno proslavo ni bilo. Ob odru je skupina Vrhničanov izobesila transparent z napisom "Osamosvojitev je od vseh, župan razdvaja."
Na predvečer praznika, dneva državnosti, je bila sinoči na Kongresnem trgu osrednja državna proslava. Včerajšnje proslave, ki jo je kot vsako leto prenašala tudi Televizija Slovenija, se je udeležil državni vrh – predsednik vlade Robert Golob, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in predsednica republike Nataša Pirc Musar.
V čast slovenski osamosvojitvi so tudi danes po državi potekali številni dogodki. Na Vrhniki je zvečer potekala slovesnost Domovina praznuje, ki jo je pripravil zavod Iskreni v sodelovanju z vrhniško občino, zavodom Ivana Cankarja in Domovino. Tudi to prireditev, na kateri je bil slavnostni govornik nekdanji predsednik republike Borut Pahor (ki se je udeležil tudi včerajšnje državne proslave), je nacionalna televizija prenašala v živo.
Povezovalca prireditve sta bila novinar Televizije Slovenija Luka Svetina in voditeljica radia Ognjišče Nataša Ličen. Vezno besedilo za slovesnost je napisala Nataša Ličen, scenarije pa Barbara Cukjati, Urška Petač in Klemen Mozetič. Prenos na TVS je komentirala Vida Petrovčič.
Svetina je dejal, da je bil na prireditev povabljen celotni politični vrh, prišli pa so premier in obrambni minister osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in Janez Janša ter predsednik Nove Slovenije Matej Tonin. Nobenega od njih ni bilo na sobotni uradni državni proslavi.
Že pred proslavo se je v vrhniškem športnem parku odvijal festival družin, ki ga je prav tako organiziral zavod Iskreni, sledila pa je maša za domovino.
Pahor o osamosvojitvi kot polpretekli zgodovini
Pahor se je v govoru spomnil tistega junijskega dne leta 1991 in ga je označil za sanjskega. Spomnil je na uspehe Slovenije ne mednarodnem prizorišču, posebej na zadnji dosežek izvolitve za nestalno članico Varnostnega sveta. “Slovenija ima vse več prijateljev in nobenega sovražnika,” je še poudaril. Glede mednarodnih sanj smo tam, kjer smo si komaj upali sanjati, je povedal Pahor in dodal, da je to plod povezovanja.
Na notranjepolitičnem prizorišču pa je bilo povezovalne politike žal bistveno manj, je nadaljeval bivši predsednik. “Ena od pomembnih tem, ki je hromila politiko sodelovanja, je bila polpretekla zgodovina, čas narodnega razkola sredi druge svetovne vojne in obdobje neposredno po tem.” Pahor je povedal, da je nedavno obiskal dve različni prireditvi, obletnico ustanovitve 9. korpusa, partizanskega korpusa, brez katerega ne bi bilo osvobojene Primorske, ter obletnico spravne maše za žrtve komunističnega nasilja v Kočevskem rogu.
“Po dolgem času sem znova slišal obtožbe in obsojanja na način, za katerega sem upal, da smo ga že zrelo prerasli. Na obeh prireditvah so govorniki začutili neko iskreno potrebo, da mestoma ostro kot nož govorijo o političnih nasprotnikih. To nikoli ni bilo in ne bo dobro znamenje. Politična in ideološka delitev glede polpretekle zgodovine je namreč nesrečna mati vseh naših delitev in razdelitev. To je strup, ki nas hromi,” je povedal Pahor.
Zaključil je, da je še čas, da te teme obravnavamo z dolžno skrbjo za bolečino drugega. Tudi osamosvojitev počasi postaja del polpretekle zgodovine, zato bi bilo po besedah Pahorja tragično, tudi za naše otroke in vnuke, če bi se o času slovenske narodne in politične enotnosti in sodelovanja začeli prepirati in deliti. Opozoril je, da moramo paziti, da ne nas ne bi hromili polpretekla zgodovina, zlasti ne zlorabljanje bolečih čustev za dnevno politiko.
Tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar je na sobotni državni proslavi govorila o delitvah. Poudarila, da moramo biti vključujoča družba, ne le za sedanje generacije prebivalcev in prebivalk naše države, ampak tudi za zanamce. “Ljudje, ki v srcu dobro mislimo, ne govorimo o odstranjevanju drugače mislečih. Ljudje, ki v srcu dobro mislimo, smo strpni, tuje so nam sovražnosti – ksenofobija, homofobija, rasistična ter druga nestrpna prepričanja, ki ogrožajo sočloveka. V svetu, kjer dobro mislimo, nestrinjanje ni prekletstvo, temveč je vrednota. Raznolikost nas bogati,” je dejala predsednica.
Prvak opozicije Janez Janša se sobotne državne proslave, kot rečeno, ni udeležil, jo je pa komentiral na Twitterju. Poobjavil je zapis, da je nezaslišano, da Magnifico, ki je bil proti osamosvojitvi, poje na osrednji proslavi ob dnevu državnosti ter dodal, da poje pesem Moja dežela ter nam pove, “da je sedaj Slovenija njihova. Od njih, ki so bili proti temu, da bi nastala. Ker nikoli ni bila njihova intimna opcija. To so hoteli povedati z izborom pesmi in Magnifica, ki je sicer dober glasbenik, vendar je nastop na državni proslavi protislovje.”
Je bil pa v soboto na Kongresnem trgu poslanec SDS Anže Logar. Kot je dejal novinarjem ob robu slovesnosti, praznik države vsak praznuje, kot želi. “Ne glede na to, kdo je na oblasti, danes praznuje država in to je treba izkazati,” je povedal.
Peščica protestnikov je ob odru na današnji prireditvi na Vrhniki izobesila transparent z napisom “Osamosvojitev je od vseh, župan razdvaja.”
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje