Menu ItemSečnja več kot 380 dreves v Krajinskem parku Tivoli in na Rožniku je po oceni zavoda za varstvo narave "že uničila življenjska okolja več rastlinskih in živalskih vrst", v prihodnje pa bo povzročila tudi mikroklimatske spremembe. Menijo, "da s postopno, časovno in prostorsko prilagojeno sečnjo na osnovi strokovnega pregleda stanja vsakega od dreves ne bi tako izrazito posegli v socialne in ekološke funkcije mestnega gozda".
Obsežna sečnja dreves na Rožniku, ki se je začela v drugi polovici lanskega decembra, trajala pa bo še dober mesec dni, je v javnosti sprožila številne odzive.
Medtem ko zavod za gozdove in Mestna občina Ljubljana (Mol) kot lastnica parcel z gozdom trdita, da je bil posek 389 dreves ob Podrožniški poti in poti Pod Turnom načrtovan strokovno (po oceni zavoda je bila potrebna zaradi napada gliv in pomlajevanja gozda), pa se je na drugi strani oglasilo več organizacij, ki posek označujejo za preobsežen.
Svojo oceno so pripravili tudi v Zavodu za varstvo narave in okolje Republike Slovenije, kjer menijo, da je sicer pomlajevanje gozda “osnova za njegov dolgoročni obstoj in trajnost vseh njegovih funkcij”, a da “bi lahko s postopno, časovno in prostorsko prilagojeno sečnjo na osnovi strokovnega pregleda stanja vsakega od dreves preprečili tako izrazit poseg v socialne in ekološke funkcije mestnega gozda”. Dodajajo, da bi s postopno in prilagojeno sečnjo v daljšem časovnem obdobju dosegli enako realizacijo načrtovanega poseka.
“Gozdnogospodarske cilje bi bilo torej možno realizirati na drugačen način, upoštevajoč, da je ekonomska zrelost bukve podrejena drugim funkcijam takšnega gozda. Stara drevesa oziroma gozd so posebnega ekološkega, izobraževalnega in socialnega pomena – so simbolna vez med generacijami. Potrebno je poskrbeti zgolj za vzdrževanje takšnih dreves,” so v zavodu za varstvo narave zapisali v svojem poročilu.
Mladi gozd bo zaradi južne lege izpostavljen izjemni vročini
Zavod o napovedani sečnji ni bil obveščen in pri odreditvi poseka ni sodeloval. “Ocenjujemo, da so bila zaradi načina izvedbe posega že uničena življenjska okolja več rastlinskih in živalskih vrst, da bo v prihodnje prišlo tudi do sprememb mikroklimatskih razmer na obsežnem območju ekosistemske naravne vrednote Rožnik – Šišenski hrib – Koseški boršt ter s tem do dodatnih sprememb življenjskih pogojev za številne živalske in rastlinske vrste,” menijo. Po njihovem prepričanju bo mladi gozd zaradi južne lege v prihodnje izpostavljen izjemni poletni vročini in suši.
Kritični so tudi do dejstva, da pri poseku ni bilo iskanja najširšega družbenega konsenza. “V tem procesu mora tisti, ki nekaj želi, poleg pristojnih strokovnih institucij k sodelovanju povabiti tudi vse zainteresirane javnosti po principu participacije. Gozdarska stroka in lastnik gozda bi morala svoje odločitve na terenu prilagoditi pridobljenim mnenjem strokovne ter laične javnosti,” opozarjajo.
Z mestnim gozdom je treba gospodariti drugače
Območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnika in Šišenskega hriba je naravovarstveno pomembno, saj njegov večji del pokriva gozd. Po zakonu o ohranjanju narave je krajinski park “območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost”.
Na zavodu so še spomnili, da ima gozd na Rožniku “značaj mestnega gozda s pomembno ekološko, socialno in krajinsko vlogo, s katerim je treba gospodariti drugače kot s površinami gozdov izven urbanega prostora, ki imajo poudarjeno ekonomsko vlogo. V tovrstnih gozdovih so gospodarski cilji pridobivanja lesa podrejeni ostalim funkcijam gozda”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje