V Krajinskem parku Tivoli in na Rožniku poteka sečnja 380 dreves. Obsežen poseg v pljuča Ljubljane je v javnosti povzročil nemalo ogorčenja. Nasprotnike sečnje skrbi, da tako obsežno izsekavanje že meji na golosek. Stroka pa poudarja, da je posek nujen, saj drevesa, ki bodo padla, ne bi zdržala še ene generacije. Zagotavljajo tudi, da na tem mestu ne bodo dopustili pozidave.
Že sredi decembra se je na Rožniku, v gozdu ob Podrožniški poti in poti Pod Turnom, začela obsežna sečnja dreves. Ta naj bi trajala do februarja, posekanih pa naj bi bilo kar 380 dreves. Kljub pojasnilom pristojnih, da je sečnja na eni strani potrebna zaradi napada gliv, na drugi pa zaradi pomladitve gozda, je dogajanje v gozdovih Rožnika povzročilo nemalo ogorčenja tako organizacij kot sprehajalcev.
Predstavniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Protestivala, IPoP – Inštituta za politike prostora, obiskovalci Rožnika ter strokovnjak meteorologije so na novinarski konferenci izrazili zaskrbljenost nad obsegom posekanega drevja in nestrinjanje z njim.
“Pri odločitvah očitno niso bila upoštevana mnenja različnih strok”
Kot pojasnjujejo, je bilo nekatera drevesa glede na razlage gozdarjev gotovo treba posekati, a “tako obsežno izsekavanje, ki mestoma meji na golosek, si je res težko predstavljati kot varnostno, sanitarno in pomladitveno sečnjo”, so ogorčeni.
Da so njihovi pomisleki na mestu, so potrdili tudi nekateri kritični glasovi dela stroke. Ti naj bi se strinjali, da je del posekanih in za posek označenih dreves še zdrav, odločitve o pomladitveni in še posebej varnostni sečnji pa pretirane. “Tako pri odločitvah očitno niso bila upoštevana mnenja različnih strok,” pravijo.
“Vrednost gozda na Rožniku se ne izraža v lesu, primernem za prodajo, temveč v javnem zdravju in dobrem počutju prebivalcev, v kakovosti širšega bivalnega okolja, ohranjeni naravi, zavarovani pitni vodi in zadrževanih padavinah, v identiteti in privlačnosti mesta,” še poudarjajo.
Občino pozivajo, naj tako ustavi sečnjo
Na Mestno občino Ljubljana in zavod za gozdove so naslovili tri zahteve. Zahtevajo, da se sečnja, da bi se izognili nepopravljivim posledicam, začasno ustavi, prihodnji ukrepi naj bodo določeni ob sodelovanju širše interdisciplinarne strokovne skupine in v sodelovanju s prebivalci Ljubljane ter zainteresirano strokovno javnostjo ter da naj bo upravljanje območja v prihodnje bolj vključujoče, odprto in pregledno.
Kot so dejali, je Rožnik gozd vsakega Ljubljančana in Ljubljančanke, zato, kot pravijo, upravičeno pričakujejo, da se bo z njim ravnalo skrbno, s spremembami in posegi pa bodo pravočasno in transparentno seznanjeni tudi Ljubljančanke in Ljubljančani.
Pred javnost naj stopijo tudi pristojni
Brina Jeretina iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost se je ob navedenih zahtevah obrnila tudi na pristojne. Kot je dejala, naj ti tudi sami stopijo pred javnost in predstavijo razloge za takšne posege, “načine, kako se bodo razmere v gozdu obravnavale v nadaljevanju, ter poskrbijo, da se skrhano zaupanje prebivalcev začne izboljševati”.
Predstavnica Protestivala Sanja Fidler se je med drugim vprašala, ali ni ravno podnebna kriza čas, ko je treba posebej varovati vsako odraslo zdravo drevo, tudi če raste nekoliko postrani. Že danes, še bolj pa v naslednjih desetletjih bodo namreč velika drevesa še posebej dragocena pri ohlajanju mesta. “Sprašujemo se, kako se bodo mlada drevesca, ki so ostala, obdržala v času, ko se bo kriza stopnjevala in se bo mesto še bolj pregrevalo,” izrazi pomisleke in doda, da pristojni pojasnjujejo, da gre za stoletno sečnjo, ena od obsežnih sečenj pa je potekala že pred 13 leti. Ob tem se vpraša, ali ne gre tudi za želje po zaslužku, poleg višanja cen lesne biomase v času energetske krize, kot izpostavi, sečnja časovno sovpada tudi z licitacijo lesa na Koroškem.
“Za omejitev globalne povprečne temperature na največ 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo bi morala Slovenija podnebno nevtralnost doseči že do leta 2040. Prepogosto pa pozabljamo na svoj največji naravni zaklad –gozd,” pa pove klimatolog in meteorolog Primož Ribarič in izpostavi izjemno velik pomen dreves z gozdovi v urbanem okolju s klimatološkega vidika (podnebne spremembe, čiščenje zraka, hlajenje zraka). “Poleg tega imajo gozdovi tudi funkcijo ponora ogljikovega dioksida in ostalih toplogrednih plinov,” pove in doda, da je odraslo drevo na letni ravni sposobno absorbirati tudi do 150 kilogramov ogljikovega dioksida.
Krajinska arhitektka in urbanistka Maja Simoneti iz IPoP je dejala, da je težko razumeti, da se v osrednjem mestnem parku izvajajo tako zelo veliki posegi, ne da bi bili obiskovalci parka in prebivalci mesta nanje dobro pripravljeni. “Tak poseg ljudje vedno težko sprejmemo. Ljudje imajo ne nazadnje tudi pravico biti obveščeni o dogajanju v svojem bivalnem okolju, tu je Aarhuška konvencija, in to pravico brani Evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic,” poudari. Doda, da se danes tudi vedno več ljudi zaveda pomena dreves in narave v mestu, zato je treba tudi o upravljanju mestnih parkov, gozdov in dreves več vsebinsko in odprto govoriti z ljudmi in graditi skupni jezik njihovega varstva in urejanja.”
Tudi obiskovalci Rožnika so zaskrbljeni, da ne gre bolj kot za skrb za gozd za namere po novih gradnjah na tem delu Ljubljane. “Zeleno srce Ljubljane bi radi ohranili takšno, kot je sedaj,” pove obiskovalka Rožnika Ivana Odic.
Stroka: Sečnja je nujno potrebna
Vodja območne enote Ljubljana na zavodu za gozdove Viktor Miklavčič se je za N1 odzval na zahteve. Pove, da bi si prvotno želeli, da bi organizacije in javnost, preden organizirajo novinarske konference, prišli po pojasnila do njih in šele nato v javnost, če bi ocenili, da je to še potrebno.
Pojasni, da sečnjo izvaja lastnik gozda, v tem primeru Mestna občina Ljubljana, in da bodo to ustavili le, če bo izvajalec sečnjo izvajal v nasprotju z odločbo, ki so jo izdali. “Sicer pa lahko sečnjo ustavi tudi lastnik gozda, če oceni, da je pritisk javnosti prevelik,” pojasni in poudari, da odločba ostane v veljavi in jo je mogoče izvesti v dveh letih.
Sicer pa je treba po mnenju zavoda za gozdove odkazano sečnjo izvesti čim prej. “Bolj kot se bodo mlada drevesa starala, bolj bodo občutljiva. Smo pa že sedaj v fazi, ko to mladje prehaja v lesenjak in se lahko to zelo hitro zgodi,” pove Miklavčič. Meni, da bi ustavitev tokratne sečnje za dve leti za gozd pomenilo samo škodo.
Podaril je, da razume, da mladi gozd ljudem deluje le kot podrastje, “v bistvu pa gre za mladi gozd, ki je osnova, in to moramo sedaj zaščititi”.
Nove načrte bodo kovali čez dve leti
Gozdnogospodarski načrti so sprejeti po predpisanem postopku, v katerem je tudi javna razgrnitev, pri kateri se rešuje pomisleke in presoja vse možnosti. “Odprti smo za diskusije in vprašanja, ampak v zadnjih letih zanimanja za naše delo in sodelovanja javnosti ni bilo,” pove Miklavčič in doda, da takšne razprave sprožijo predvsem dogodki, kot se dogajajo te dni okoli Rožnika.
Javne razgrnitve za upravljanja gozdov se delajo na vsakih deset let. Nova razgrnitev za gozdnogospodarsko območje Ljubljana bo predvidoma znova leta 2025, kar pomeni, da je bila razgrnitev za tokratne posege izvedena leta 2015. Se pa potem obseg sečnje določa glede na razvoj gozdnega sestoja na območju. Pomlajevanje na Rožniku je pospešil žled leta 2014, ki je zredčil odrasla drevesa, zaradi česar je treba obsežno sečnjo narediti sedaj.
“Odraslo drevje v tokratnem sestoju namreč ni več tako vitalno, da bi lahko ostalo notri še ene generacije,” pravi Miklavčič. Ta odrasla drevesa bi lahko v prihodnjih letih zato začela nenadzorovano padati in bi poškodovala že olesenela mlada drevesa, doda.
Posek ni osnova za kakršnokoli gradnjo
Miklavčič še poudari, da gradnje na tem delu, vsaj kar zadeva njih, ne bo. “Kot gozdarji za ta del gozda ne bomo dali soglasja,” pravi in doda, da za zdaj niti lastnik gozda ni nakazal te namere. “Javnost se ne zaveda, da so slovenski gozdovi bistveno bolj zaščiteni kot kmetijska zemljišča. Gozdovi imajo namreč svojega varuha, nas,” Miklavčič miri javnost. Brez soglasja zavoda za gozdove pa pozidava ni mogoča.
Prav tako ovrže očitke in zagotovi, da poseg nima nobene povezave s prodajo lesa oziroma posredovanjem tega na licitacijo. Poudari pa, da je, če sestoj terja, da ukrepamo, vsekakor zelo dobrodošlo, da ne gre vse v drva in se kakšen kos tudi proda po boljši ceni. O natančni vrednosti in količini lesa še ni podatkov.
MOL: Večja drevesa onemogočajo razvoj mladih. Sečnja tudi ni pridobitne narave
Podobno kot zavod za gozdove pojasnjujejo tudi na Mestni občini Ljubljana. “Na območju sečnje so drevesa večjih dimenzij, pod njimi pa je gost sloj mladih dreves. Stara drevesa iz leta v leto izgubljajo vitalnost in odpornost na vplive okolja. Pod njihovimi krošnjami se lahko mlado drevje razvija le počasi, saj v senci čaka na priložnost, da se povzpne in zamenja staro in onemoglo. Več svetlobe mu lahko omogoči le odstranitev starega drevja,” so pojasnili.
Poudarjajo, da je bilo že decembra za posek označenih 389 dreves, ki so poškodovana oziroma oslabljena zaradi sanitarnih vzrokov (bolezni, glive, …) ter z vidika varnosti predstavlja potencialno nevarnost za obiskovalce gozda. “Določena drevesa, ki kljub zmanjšani vitalnosti ne predstavljajo ovire za pomladitev in tudi niso nevarna za okolico, se bo prepustilo naravnemu razvoju,” poudarjajo na MOL-u in dodajajo, da je obseg sečnje na območju Podrožniške poti zaradi vseh naštetih razlogov enkraten.
“Zamenjava generacij dreves v tem delu rožniškega gozda je bila strokovno načrtovana po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu Zavoda za gozdove Slovenije, ki je osnova za gospodarjenje z gozdom v krajinskem parku,” še pravijo na občini.
Na MOL-u so se odzvali tudi na namige, da je razlog za to obsežnejšo sečnjo pridobitne narave. Kot so zatrdili, se vrednost hlodovine na več načinov vrača v mestni gozd.
Med drugim poudarijo še, da je treba zaradi zagotavljanja vseh pomembnih funkcij mestnega gozda poleg varnosti za obiskovalce in infrastrukturo, načrtno, premišljeno in aktivno usmerjati razvoj gozda.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje