Na Rožniku od polovice lanskega decembra poteka sečnja poškodovanih in nevarnih dreves, ki jih je označil zavod za gozdove. V javnosti je bilo kar nekaj ogorčenja, da je posek 380 dreves pregrob poseg v pljuča Ljubljane. Drevesa, izbrana za posek, so napadle glive, so predstavljala nevarnost za sprehajalce ali pa so bila označena zaradi pomladitve gozda, pojasnjuje vodja območne enote Ljubljana na zavodu za gozdove Viktor Miklavčič. Gibanje Mladi za podnebno pravičnost pa zahteva takojšnjo ustavitev sečnje in odprtje razprave o tem, kako naj se z gozdom upravlja v dolgoročno korist mestnega okolja in prebivalcev.
Sprehajalci po Tivoliju in Rožniku so lahko v zadnjem mesecu naleteli na zapore nekaterih poti. Gozdarji so namreč v decembru začeli sečnjo v gozdu ob Podrožniški poti in poti Pod Turnom, dela pa bodo ob ugodnih vremenskih razmerah trajala do konca februarja. Trenutno so opravili okrog 20 odstotkov dela.
Z deli so začeli 14. decembra, ko so označevali in zaščitili območje ter pripeljali mehanizacijo za sečnjo in spravilo.
Skupaj je zavod za gozdove za posek označil 380 dreves, v javnosti, predvsem na družbenih omrežjih, pa so se kmalu začetku sečnje sledil oster odziv posameznikov in očitki o preobsežnem posegu. Na spletu so objavili več slik posekanih dreves na Rožniku. Nekateri so svoje nestrinjanje izrazili tudi na obvestilih, ki so bila izobešena na Rožniku.
Zavod za gozdove: če bi odlašali, bi škodovali mlademu gozdu
Vodja območne enote Ljubljana na zavodu za gozdove Viktor Miklavčič na očitke odgovarja, da so za posek označili drevesa, ki so jih napadle glive, so predstavljale nevarnost za sprehajalce (sušenje in zmanjšanje stabilnosti dreves) ali pa iz razloga pomladitve gozda.
“Stari gozd je bil prvič močno poškodovan v žledu 2014, kasneje pa še po vetrolomih. Če bi z odstranitvijo za posek označenih dreves odlašali, bi stara drevesa v prihodnje padala nenadzorovano in poškodovala mladi gozd. Mladi gozd je trenutno še v fazi, ko ni pretirano občutljiv na poškodbe zaradi padanja starih dreves, saj so še drobna in upogljiva. Z rastjo postaja vse bolj občutljiv, mlada drevesa pa postanejo debelejša in se lomijo,” je za N1 pojasnil Miklavčič in dodal, da se pod drevesi, ki so jih jih označili za posek, že razvija nov gozd.
Letošnji posek sicer ni največji doslej na Rožniku. Obsežnejši je bil v sanaciji žledoloma leta 2014. “Letošnji posek je tako obsežen zaradi tega, ker je razvoj gozda ravno v fazi, ko je treba stara drevesa odstraniti, da se potem lahko mladi gozd, ki raste spodaj, normalno razvija. K temu svoje doda še starost dreves in njihovo postopno slabljenje,” je dejal Miklavčič.
Na območju sečnje je gozd v tako imenovani razvojni fazi sestoja v obnovi, kar pomeni, da so v njem drevesa večjih dimenzij, pod njimi pa je gost sloj mladih dreves.
“Stara drevesa iz leta v leto izgubljajo vitalnost in odpornost na vplive okolja. Pod njihovimi krošnjami se lahko mlado drevje razvija le počasi, saj v senci čaka na priložnost, da se povzpne in zamenja staro in onemoglo. Zato potrebuje več svetlobe, kar pa lahko omogoči le odstranitev starega drevja,” pojasnjujejo na zavodu za gozdove.
Kot dodajajo, mlado drevje na več svetlobe ne zmore čakati v nedogled, saj začne sčasoma padati njegova vitalnost.
Lastnik parcel je Mestna občina Ljubljana
Zavod za gozdove sicer le izbere drevesa za posek ali pa posek odobri na željo lastnika. Tretja možnost je še odreditev poseka, če na drevesih pride do napada podlubnikov. Lastnik parcel, kjer poteka sečnja, je Mestna občina Ljubljana. Sicer je večina gozdnega dela krajinskega parka v zasebni lasti.
“Območna enota Ljubljana izvaja javno gozdarsko službo na približno 145.000 ha gozdov, v katerih vsako leto odobrimo (ali odredimo) posek okrog pol milijona kubičnih metrov dreves. V letu 2022 smo tako dovolili ali odredili posek 380.000 dreves,” pojasnjuje Miklavčič.
Gozd v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je izredno pomemben v vlogi zagotavljanja številnih socialnih in ekoloških funkcij, čemur je vloga pridobivanja lesa marsikdaj podrejena. Zato se v takšnem okolju drevje praviloma pušča rasti dlje kot v “normalnih gospodarskih gozdovih”, vendar pa se s strokovnega vidika ne sme dopustiti, da ovira razvoj mladega gozda oziroma ogroža okolico, še pojasnjujejo na zavodu za gozdove.
MZPP: Zahtevamo takojšnjo ustavitev sečnje!
Na dogajanje na Rožniku se je včeraj odzvalo tudi gibanje Mladi za podnebno pravičnost (MZPP), ki zahteva takojšnjo ustavitev sečnje in odprtje razprave o tem, kako naj se z gozdom upravlja v dolgoročno korist mestnega okolja in prebivalcev. “Nekatera drevesa je glede na razlage gozdarjev gotovo bilo treba posekati in temu ne nasprotujemo, a tako obsežno izsekavanje, ki mestoma meji na golosek, si je res težko predstavljati kot varnostno, sanitarno in pomladitveno sečnjo! Ne moremo se znebiti občutka, da so bili odkazani poseki prekomerni ter da bi ob širšem sodelovanju različnih strok in javnosti prišli do bolj čuječih in sonaravnih rešitev,” so prepričani.
Opozorili so, da je treba stara drevesa v mestu prioritetno varovati ter da nas na to opozarja tudi preteča podnebna kriza.
Od ljubljanske občine in Zavoda za gozdove zato zahtevajo, naj sečnjo na Rožniku takoj ustavita in omogočita “odprtje interdisciplinarne razprave o tem, kako naj se z gozdom v parku upravlja v dolgoročno korist mestnega okolja in prebivalcev”.
Pozivajo, naj bodo vsi nadaljnji ukrepi usklajeni s širšim krogom strokovnjakov, tudi s področij podnebnih znanosti, ekologije, biologije in drugih sorodnih ved. “Nikoli več nočemo biti soočeni s situacijo, da na terenu nemočno opazujemo posege, ki jih ne razumemo in nas vznemirjajo, ker nam zbujajo sum, da niso bili dovolj dobro premišljeni!” pravijo Mladi za podnebno pravičnost.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje