Menu Item
Sodna saga se v primeru žaljivega tvita Janeza Janše, ki je leta 2016 novinarki TV Slovenija Mojco Šetinc Pašek in Evgenijo Carl označil za "odsluženi prostitutki", zaključuje. Vrhovno sodišče je v ponovnem odločanju o reviziji postopka, ki jo je vložil Janša, revizijo kot neutemeljeno zavrnilo. Mojca Šetinc Pašek je odločitev sodišča pospremila z besedami, da gre za pričakovano odločitev, saj je vrhovno sodišče sledilo odločbi ustavnega sodišča.
Vrhovno sodišče je v primeru žaljivega tvita Janeza Janše, ki je leta 2016 novinarki TV Slovenija Mojco Šetinc Pašek in Evgenijo Carl označil za “odsluženi prostitutki”, razsodilo, da se revizija postopka, ki jo je vložil Janša, zavrne. S tem je pritrdilo odločbi ustavnega sodišča, ki je sredi marca razveljavilo prvo sodbo vrhovnega sodišča, ki je sprva ugodilo Janševi zahtevi za revizijo postopka.
Janša mora zdaj v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti Mojci Šetinc Pašek njene revizijske stroške v višini 336 evrov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Mojca Šetinc Pašek je za N1 odločitev vrhovnega sodišča pospremila z besedami, da gre za pričakovano odločitev, saj je ustavno sodišče podalo zelo jasno sodbo.
“Zadeva se zdaj končno zaključuje. Trajalo je osem let od omenjenega tvita, veliko preveč. Nikomur ne privoščim takšne sodne sage. To je zmaga za ženske, za novinarstvo in za demokracijo,” je dejala Šetinc Pašek.
Novinarki sta zaradi tvita proti Janši vložili tožbo. V njem je predsednik SDS zapisal: “Na neki Facebookovi strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan.” Sodišče je prvaka SDS po več letih sojenja na koncu spoznalo za krivega. Prejel je tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Janša se je na sodbo okrožnega sodišča pritožil, višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo, tako je obsodba maja leta 2022 postala pravnomočna.
Težave z vročanjem pošiljke oziroma premajhen poštni nabiralnik
Vrhovno sodišče je v začetku leta 2020 ugodilo revizijskemu postopku, ki ga je vložil Janez Janša zoper odločitev celjskega višjega sodišča, ki je pritrdilo novinarki Šetinc Pašek, da ji mora prvak SDS plačati 6.000 evrov odškodnine v civilno-odškodninski zadevi. Šetinc Pašek se je zato pritožila na ustavno sodišče, ki je sodbo vrhovnega sodišča razveljavilo in ga vrnilo v novo odločanje.
Ustavno sodišče je takrat ocenilo, da je vrhovno sodišče v izpodbijani sodbi z neustreznim ovrednotenjem pomena žaljivega izjavljanja vplivnega mnenjskega voditelja, opozicijskega poslanca, na družbenem omrežju o novinarki izhodišče presoje zasnovali pretirano omejujoče za tožničino pravico do časti in dobrega imena. Na tak način je sprejelo odločitev, ki ni bila v skladu s 34. in 35 členom slovenske ustave.
Janša je revizijski postopek sprožil zaradi težav in domnevnih nepravilnosti pri vročanju tožbe, v reviziji pa navaja, da ne sodišče prve stopnje ne sodišče druge stopnje nista preverjali, ali je bil pravilno obveščen o tem, da mu sodnega pisanja ni bilo mogoče pustiti v poštnem nabiralniku in da je bilo zato vrnjeno sodišče.
Vrhovno in ustavno sodišče sta si pri presoji pomagali tudi s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
“V obravnavani zadevi je pomembno, da je bilo tožencu sodno pisanje vročano na naslovu njegovega dejanskega prebivališča, da je bil pravočasno seznanjen z zamudno sodbo in da je lahko vložil pritožbo, v kateri je imel možnost uveljavljati, da obvestila ni prejel, pa tega ni izkoristil. Tako je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bil toženec obveščen, da je bilo pisanje vrnjeno sodišču zato, ker je vročevalec ocenil, da je predalčnik neuporaben. Z vidika varovanja pravice do izjave pa ni pomembno, ali je bila ocena vročevalca pravilna,” piše v sodbi.
Prav tako je po mnenju sodišča bistvenega pomena, da je bil Janša obveščen o sodnem pisanju in o tem, kje se nahaja, tako da je “imel realno možnost, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, pa tega ni storil.”
“To pomeni, da je toženec sam ravnal nevestno in je tako pravilna ocena sodišča druge stopnje, da s postopanjem sodišča prve stopnje ni bilo poseženo v njegovo pravico do izjave v postopku,” še piše v sodbi.
Vrhovno sodišče pritrdilo presoji sodišč prve in druge stopnje
Vrhovno sodišče je presojalo tudi, ali je šlo pri omenjeni sporni Janševi izjavi za prispevek k razpravi, ki je v javnem interesu, in kakšna je bila družbena vloga novinarke Mojce Šetinc Pašek. Sodišče tako navaja, da so široke meje svobode izražanja medijev eden od temeljev sodobne demokratične družbe, še zlasti, ko gre za poročanje o temah, pri katerem je podan splošni interes javnosti po informiranju.
“Pomembno pa je tudi zato, ker je bila tožnica tako kot toženec javna oseba, pri teh pa so meje dovoljene kritike širše kot pri zasebnikih, zlasti kadar se kritika nanaša na njihovo ravnanje, povezano z družbeno pomembnim položajem, ki ga zasedajo,” piše v sodbi.
Sodišče navaja, da mora biti odziv politika na poročanje novinarja sorazmeren z interesom odprte razprave o zadevah javnega interesa.
“Če je na eni strani mogoče od novinarjev pričakovati, da bodo takrat, ko odprejo razpravo o javno pomembnih zadevah, bolj izpostavljeni kritiki, pa se je na drugi strani treba zavedati, da so lahko osebni, žaljivi napadi, ki so usmerjeni v osebo odgovornega urednika ali novinarja, sredstvo ustrahovanja, ki javno razpravo nedopustni hromi,” piše v sodbi vrhovnega sodišča.
Tako med sklepi sodbe vrhovno sodišče navaja, da je razprava o položaju, vlogi in avtonomnosti medijev nedvomno pomeni razpravo o pomembni družbeni temi. Je pa ob tem treba paziti, da se sicer pomembna družbena tema ne zlorabi za osebni napad na novinarja z namenom njegove diskreditacije.
“Posebna okoliščina obravnavane zadeve je prav ta, da so bile izrazito grobe in žaljive seksistične označbe vplivnega politika naperjene neposredno proti urednici televizijske oddaje, ki je obravnavala temo v javnem interesu. Dopuščanje sramotilnih seksističnih izjav vplivnega politika namreč lahko samoomejujoče vpliva na svobodo medijskega izražanja in družbenega angažiranja žensk,” piše v sodbi.
Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da je presoja sodišč prve in druge stopnje pravilna in da je Janez Janša z zapisom na omrežju Twitter protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje