Ustavno sodišče je razveljavilo odločitev vrhovnega sodišča v primeru žaljivega tvita Janeza Janše, ki je leta 2016 novinarki TV Slovenija Mojco Šetinc Pašek in Eugenijo Carl označil za "odsluženi prostitutki". O tej zadevi bo vrhovno sodišče tako ponovno odločalo. Mojca Šetinc Pašek se je razveselila razlage ustavnega sodišča, saj "gre namreč za pravo zmago za normalizacijo javnega govora v družbi", je pojasnila v odzivu za N1.
Ustavno sodišče je razveljavilo odločitev vrhovnega sodišča v zvezi z žaljivim tvitom prvaka SDS Janeza Janše marca 2016 o novinarkah TV Slovenija. V tvitu je predsednik SDS Mojco Šetinc Pašek in Eugenijo Carl med drugim označil za “odsluženi prostitutki”.
Novinarki sta zaradi tvita proti Janši vložili tožbo, sodišče pa je prvaka SDS po več letih sojenja na koncu spoznalo za krivega. Prejel je tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Janša se je na sodbo okrožnega sodišča pritožil, višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo, tako je obsodba maja leta 2022 postala pravnomočna.
Je pa vrhovno sodišče ugodilo Janševi zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče pritrdilo novinarki Šetinc Pašek, da ji mora predsednik SDS plačati 6.000 evrov odškodnine v civilno-odškodninski zadevi. Šetinc Pašek se je zaradi tega pritožila na ustavno sodišče, ki pa je zdaj ugodilo v njeno korist.
Ustavno sodišče je izdalo odločbo in razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča ter ga vrnilo v ponovno odločanje. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi, proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. Ti so podali odklonilna ločena mnenja, predsednik Matej Accetto pa pritrdilno ločeno mnenje.
Šorli v odklonilnem ločenem mnenju kot ključno pomanjkljivost sodbe ustavnega sodišča izpostavlja neupoštevanje konteksta. Pri spornem tvitu po njegovem mnenju ni šlo za trditev, ki bi jo bilo mogoče razumeti dobesedno, ampak za prispodobo oz. metaforo, ki v političnem in novinarskem svetu ni nova in ne šteje za posebej grobo žalitev. Podobno navaja tudi Jaklič, ki v ločenem mnenju opozarja na “vpijočo nekonsistentnost” odločitve ustavnega sodišča z drugimi odločitvami o isti kategoriji svobode izražanja. Meni, da je treba “metaforična izražanja tudi zares razumeti metaforično in ga ne nasilno spreminjati v nemetaforično oziroma dobesedno”. Svetlič pa med drugim meni, da je ustavno sodišče storilo dve napaki, in sicer, da je premajhno težo pripisalo okoliščini, da sporni tvit predstavlja očitek pristranskosti novinarskemu poročanju, pa tudi, da je prezrlo eno od specifik izražanja na družabnih omrežjih.
“Vulgarno izražanje ne more uživati visoke stopnje varstva”
Med drugim v sklepnem delu odločbe piše, da “tako vulgarno izražanje ne more uživati visoke stopnje varstva”. To po mnenju ustavnega sodišča velja še posebej, “ko gre za vplivnega politika in pomembnega mnenjskega voditelja, čigar izjave imajo večjo težo in s tem tudi sposobnost, da v večji meri prizadenejo ugled omenjene osebe”.
Ocenili so, da je šlo za sporno, negativno vrednostno sodbo, ki je “pomenila blatenje, razvrednotenje in sramotitev pritožnice kot novinarke ženskega spola ter spodbujanje predsodkov o njej v njenem poklicnem in družbenem okolju”.
Zapisano je še, da je ustavno sodišče večkrat poudarilo, da imajo novinarji ključno vlogo v demokratični družbi pri širjenju informacij o zadevah v javnem interesu. “Zato v obravnavani zadevi ne le učinkovito varstvo osebnostnih pravic pritožnice (za katero imajo take spletne objave bistveno daljnosežnejše posledice, kot če bi šlo za neposredno politično razpravo ali, po drugi strani, za tvit posameznika, ki nima takšnega vpliva kot tvit nasprotnega udeleženca), ampak tudi javni interes terja, da se pri tehtanju kolidirajočih pravic prizna pritožničinim osebnostnim pravicam toliko večja teža.”
Ustavno sodišče je še zapisalo, da je vrhovno sodišče v nasprotju z ustavnopravnimi standardi v korist nasprotnega udeleženca in v “pritožničino škodo pripisalo odločilno težo okoliščini, da je šlo pri sporni izjavi za izražanje izvoljenega predstavnika ljudstva, pomembnega politika in mnenjskega voditelja, in to na družbenem omrežju X”.
Vrhovno sodišče tudi ni “ustavnopravno ustrezno ovrednotilo okoliščine, da je šlo za posebej žaljivo izražanje o novinarki. Res je sporni, objektivno žaljivi tvit na prvi pogled načenjal pomembno družbeno temo, vendar ne na argumentiran način, temveč predvsem z namenom osramotitve in diskreditacije pritožnice kot novinarke in ženske,” piše v sklepnem delu odločbe.
Po navedbah sodišča bi lahko Janša “nedvomno na manj žaljiv način izrazil svoje mnenje o domnevni politični pristranskosti novinarjev RTV Slovenija”. “Takšno manj žaljivo izražanje terjajo tako njegov družbeni položaj kot tudi položaj pritožnice, predvsem pa vedno večji vpliv družbenih omrežij na oblikovanje mnenja v sodobni demokratični družbi.”
“V kontekstu objav na družbenih omrežjih torej družbene spremembe terjajo vzpostavitev drugačnega ravnovesja med varstvom svobode izražanja na eni strani in zaščite posameznika pred posegi v čast in dobro ime na drugi strani vsaj v primeru, ko gre za primer enosmernega izražanja zaničevalnega mnenja vplivnega politika o novinarki na podlagi njenega spola,” so še zapisali. In v zaključku ponovno poudarili, da je vrhovno sodišče z “neustreznim ovrednotenjem pomena žaljivega izjavljanja vplivnega mnenjskega voditelja, opozicijskega poslanca, na družbenem omrežju o novinarki izhodišče presoje zasnovalo pretirano omejujoče za pritožničino pravico do časti in dobrega imena”.
Šetinc Pašek: “Gre za pravo zmago”
Mojca Šetinc Pašek se je razveselila razlage ustavnega sodišča, saj “gre namreč za pravo zmago za normalizacijo javnega govora v družbi”, je pojasnila v odzivu za N1. Meni, da nihče – predvsem pa politik ali političarka, ki ima moč, ne sme blatiti, žaliti in diskreditirati osebno ali profesionalno.
“Odločitev ustavnega sodišča je pomembna v več vidikih – zame osebno, predvsem pa je pomembna v splošnem družbenem pomenu vzpostavljanja odnosa politik – novinar/medij.” Po njenih besedah se je treba zavedati, da “brez profesionalnih novinarjev in profesionalnih medijev, ki svoje delo opravljajo v skladu s profesionalnimi standardi, zavezami in kodeksom, demokracije ni”.
Po njenih besedah odločitev ustavnega sodišča prihaja v pravem trenutku, tudi zato, da “na današnji dan kot družba ne pozabimo in da se zavedamo, kdo je tisti – kateri politik in katera politika –, ki je za svoje politične interese, torej pohoda na oblast, v Sloveniji v javni diskurz v največji možni meri vnesel sovražni govor, vsesplošno žaljenje in blatenje ter osebno diskreditiranje vsakogar, ki misli drugače”. Dodala je še, da s tem načinom vnaša tudi razdor med ljudi in ga “nenehno uporablja in izrablja za dosego političnega cilja”. Šetinc Pašek pričakuje, da bo vrhovno sodišče o tem odločilo v najkrajšem možnem času. “In da bo seveda odločilo v skladu s to odločbo ustavnega sodišča,” je še zapisala.
Janez Janša se je na odločitev ustavnega sodišča medtem odzval v Odmevih na Televiziji Slovenija. Povedal je, da je enkrat že dejal, da te izjave ne bi še enkrat izrekel, “kljub temu, da je bila to izjava, s katero sem odgovarjal na marsikaj, kar je bilo še bistveno bolj nesprejemljivo”. Dodal je, da od tega ustavnega sodišča sicer ni pričakoval drugačne odločitve.
Spomnimo: razlog, da sta Carl in Šetinc Pašek vložili zasebno tožbo proti Janši, je bil njegov tvit marca 2016. V njem je zapisal: “Na neki Facebookovi strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje