Menu ItemŽupan Ljubljane Zoran Janković je danes v Cukrarni slovesno predstavil projekt gradnje sežigalnice odpadkov v prestolnici. Na dogodku je sodeloval tudi župan Dunaja, ki je opisal navdušenje nad sežiganjem odpadkov v avstrijskem glavnem mestu. Nasprotniki gradnje takega objekta pa so opozorili na negativne posledice za okolje in zdravje ljudi. Je sežigalnica že dejstvo ali bodo imeli prebivalci - v neposredni bližini predvidenega objekta jih živi kar 70 tisoč - možnost soodločati?
Nižja cena toplote za meščane, nižja cena ravnanja z odpadki, trajna rešitev problema s smetmi. To bo sežigalnica odpadkov v Ljubljani prinesla meščanom, zagotavljajo pristojni na čelu z županom Zoranom Jankovićem. Na današnji slovesni dogodek predstavitve projekta v galeriji Cukrarna je povabil tudi dunajskega kolega Michaela Ludwiga, ki je o sežigalnicah v avstrijskem glavnem mestu govoril z izbranimi besedami.
V Ljubljani načrtovana sežigalnica bo v skladu z najboljšimi tehnikami, z najnižjimi izpusti, “še nižjimi kot na Dunaju,” je v imenu mesta povedal Marko Agrež, tehnični direktor Energetike Ljubljana. “Ker bomo nadomestili premog, bo kakovost zraka in bivanja boljša. Vsi podatki bodo ves čas dostopni, projekt bomo vodili transparentno, javno vabim vse zainteresirane, da se vključite”.
Medtem ko so povabljeni v Cukrarni govorili o izjemnih koristih takega objekta, pa so pred galerijo opozarjali na njegove potencialne nevarnosti. V tej ‘opoziciji’ so se združili Vesna – Zelena stranka, Levica, Lista kolesarjev in pešcev, Piratska stranka in Ljubljana odprto mesto, ločeno pa so sporočilo o nasprotovanju procesu načrtovanja sežigalnice za zaprtimi vrati poslali tudi Mladi za podnebno pravičnost. Kot pravijo, zavračajo netransparentnost procesa, ki bo imel posledice na zdravje ljudi in na okolje. “Mestna občina z javnimi podjetji je ta projekt že pripravila, odločitev so sami sprejeli, ne da bi v proces vključili vse ključne deležnike, zlasti lokalne prebivalce, ki živijo v neposredni bližini kraja, kjer je predvidena sežigalnica,” je dejala Jasminka Dedić iz zelene stranke Vesna.
“To danes ni javna razprava, javno razpravo bomo še odprli, zato me čudi, da so se danes nekateri zbrali pred tem dogodkom pred Cukrarno,” jih je okrcal župan Janković. “V času javne razgrnitve lahko vsi dajo svoje mnenje, jaz drugega postopka ne poznam. Razen če oni mislijo, da bi moral iti od vrat do vrat in vprašat.” Poudaril je še, da so bili na današnji dogodek vabljeni vsi mestni svetniki, predstavniki četrtnih skupnosti, iz Most pa vsi člani četrtne skupnosti, poleg tega pa še “zeleni, ki so se oglašali in tisti s področja zdravja, ki so se oglašali”. Pozval je vse, da se vključijo v razpravo in poudaril, da bo končna odločitev v pristojnosti mestnega sveta.
“V Ljubljani imamo rudnik”
Regijski center za ravnanje odpadki (RCERO), kjer predelujejo smeti iz Ljubljane in še 57 drugih občin, Agrež imenuje ‘ljubljanski rudnik’. Letno namreč po obdelavi ostane 110 tisoč ton tako imenovane gorljive frakcije. Trenutno so stroški odvoza teh odpadkov v tuje sežigalnice in anhovsko cementarno 20 milijonov evrov na leto, ob čemer tako nastajajo dodatni izpusti zaradi transporta. “O tem, ali je to ekološko in ekonomsko sprejemljivo, nima smisla govoriti,” je prepričan Agrež.
“Ali je pametno, da vozimo ladje s premogom iz Indonezije? Ali je pametno, da na tisoče in tisoče tovornjakov naše smeti vozi po Evropi?” pa se retorično sprašuje ljubljanski župan.
V Ljubljani je na daljinsko ogrevanje trenutno priključenih (vročevod ali plinovod) 81 % gospodinjstev. Viri zanj so premog, ki predstavlja 65 %, plin 19 % (oba iz uvoza) in les s 16 %. Do leta 2030, ko naj bi bila sežigalnica postavljena, premoga ne bi več uporabljali. Lesna masa bi predstavljala 30 %, odpadki 30 %, plin 30 % in sonce 10 %.
“Pri snovanju smo upoštevali hierarhijo odpadkov, s preprečevanjem nastajanja, ponovno uporabo in reciklažo,” zagotavlja Agrež. “Potem pa pridemo do točke, ko se moramo odločiti. Določenega deleža ni mogoče nikakor snovno uporabiti. 100-odstotna reciklaža ne obstaja. Obdelava odpadkov v RCERO je tehnološko na najvišjem nivoju. Po vseh postopkih ostane določena materija, ki jo lahko samo odložimo, izvozimo ali pa sami energetsko izrabimo. Ker je odlaganje zgolj pometanje pod preprogo, smo se odločili za projekt gradnje objekta za termično izrabo,” je pojasnil.
Župan je zagotovil, “da bodo na vsakem stanovanju, ki je priključeno na vročevod, cene ogrevanja po izgradnji sežigalnice nižje za vsaj 20 odstotkov”.
V igri sta uradno še vedno dve lokaciji: ena v Mostah, poleg trenutne toplarne, druga pa ob Letališki cesti (prikaz spodaj). Janković zagotavlja, da preučujejo obe, čeprav so na današnjem dogodku večkrat omenili, da “bo ali naj bi stala v Mostah”.
Ali neprevetrenost kotline pomeni grožnjo za zdravje?
Ob vseh primerjavah z Dunajem – na predstavitvi so večkrat poudarili, da v bližini tamkajšnje sežigalnice stoji največja bolnišnica – pa se še vedno postavlja vprašanje, ali se Ljubljana lahko primerja z avstrijsko prestolnico. Medtem ko na Dunaju ponavadi piha, je ljubljanska kotlina pogosto neprevetrena. Še posebej pozimi je zrak že zdaj zelo onesnažen, potem pa se bodo – skrbi nekatere – prašnim delcem pridružili še strupeni dimni plini, ki nastajajo pri sežigu.
“Brez presoje vplivov na okolje in pridobitve celovitega okoljevarstvenega dovoljenja tega objekta niti teoretično ne more biti,” miri Agrež. “Problematike zimskih inverzij se močno zavedamo.” V okviru projekta bodo najprej ugotovili, kakšno je ‘ničelno stanje’, torej kakšen je zrak v Ljubljani trenutno brez sežigalnice, da bodo podatke lahko primerjali. “Zagotovo bo narejen fizikalni model, ki bo temeljil tako na meritvah kot na računalniških simulacijah. Dimniki, odvodniki teh dimnih plinov, bodo projektirani tako, da bo v vsakem primeru prišlo do preboja teh inverzijskih plasti. Strah, da bi se pozimi zadrževali pod to ‘pokrovko, je odveč.” Predvideva, da bo dimnik visok med 100 in 200 metrov, a bodo zadevo še preučili.
Med razpravo se je oglasil tudi zdravnik toksikolog iz ljubljanskega kliničnega centra Milan Brvar, ki je član skupine Zdravniške zbornice, ki je na problematiko sežiganja odpadkov opozarjala že prejšnjo vlado. Dejal je, da se mu primerjave z Dunajem ne zdijo pametne, saj so geografske značilnosti obeh mest povsem drugačne. “Mislim, da vi iz Zdravniške zbornice niste poslušali predavanja gospoda Agreža, ki je vse razložil,” mu je odvrnil župan Janković in dodal, da zdravstvena stroka ne more govoriti o onesnaževanju zraka, to je pristojnost “strokovnjakov za klimo”.
Retorično se je vprašal še “zakaj bi jaz sam sebi kot prebivalec Ljubljane delal škodo?” in ponovno poudaril, da imajo “na Dunaju sežigalnico ob največji bolnišnici.”
Kaj pomeni zero waste?
Leta 2014 je Ljubljana kot prva evropska prestolnica sprejela Strategijo ‘Nič odpadkov’ (zero waste) do leta 2035. Predstavniki nasprotnikov sežigalnice so (bili) prepričani, da je Ljubljana ob tej odločitvi opustila načrte o sežigalnici, saj se “strategija Zero Waste zavzema za vzpostavitev krožnega gospodarstva in ne vključuje odlaganja ali termične obdelave odpadkov v nobeni obliki,” kot je na tiskovni konferenci povedala Jasminka Dedić iz zelene stranke Vesna. “Žal smo po osmih letih Ljubljančani znova postali talci politične kaste, ki jo vodijo kapitalski interesi peščice.”
Medtem pri županu pravijo, da je energetska izraba del strategije brez odpadkov. “Govorimo izključno o energetski izrabi goriva, ki nastane iz mešanih odpadkov, ki jih odvržemo v črne zabojnike, ne pa tudi odpadne embalaže, ki jo mečemo v rumene zabojnike,” je povedal tehnični direktor Energetike Agrež in odgovoril na dvome o tem, da bi v sežigalnici kurili nekaj, kar bi sicer lahko reciklirali.
Na vprašanje, ali si ne želimo družbe brez odpadkov in kaj bo s sežigalnico, ko bomo to postali, pa je župan Janković odgovoril, da se količina odpadkov na prebivalca trenutno povečuje. “Mi od tega cilja (zero waste) ne odstopamo, je pa do tega še dolga pot,” je dejal. Ko ali če bomo postali družba brez odpadkov, pa bo, dodaja župan, sežigalnica ostala “kot spomenik generaciji, ki se ni znala lepo obnašati. Jaz tega ne bom dočakal.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje