Sezone komarjev še ni konec: strokovnjakinja pojasnjuje, zakaj kljub mrazu še letajo

Poletja je že zdavnaj konec in ena od boljših strani jeseni je tudi, da s koncem vročih dni in noči izginejo tudi komarji. Ali pač?

Pred še nekaj dnevi je piscu tega članka ponoči spanec kratilo nadležno brenčanje drobnega letečega krvosesa. Pa ne le njemu, kot je izvedel od svojih sodelavcev.

Kako je to mogoče? Ali ni sezone komarjev že konec, glede na to, da imamo že od začetka novembra dokaj hladne noči, ponekod pa tudi slano? Kdaj se konča sezona letanja komarjev oziroma v kakšnih temperaturnih pogojih?

Da bi izvedeli odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja v zvezi z očitno podaljšano sezono komarjev, smo se obrnili na strokovnjakinjo za te žuželke, dr. Katjo Adam, z oddelka za biodiverziteto na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije na Univerzi na Primorskem.

Kdaj se običajno zaključi sezona aktivnosti komarjev in jih v naravi ne srečujemo več? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni?

Sezona komarjev se pri nas običajno zaključi pozno jeseni, ko se temperature ponoči spustijo pod približno 10 stopinj Celzija.

Odrasli osebki večine vrst niso prilagojeni na nižje temperature in umrejo, do naslednje pomladi preživijo druge stopnje v razvoju (jajčeca ali ličinke, redko bube).

Nekatere vrste pa preživijo hladnejši del leta tudi kot odrasli osebki, s tem da jih najdemo ponavadi v toplih in vlažnih prostorih (npr. kleteh, hlevih ipd.), kjer si poiščejo zavetje.

Če se temperatura pozno jeseni ali celo pozimi dvigne nad 'komarjev minimum' – ali bodo komarji ponovno začeli letati? Lahko odrasli komarji preživijo zimo na prostem?

To se lahko zgodi, vendar samo pri vrstah, ki sem jih prej omenila – torej pri teh, ki so na nižje temperature bolj prilagojeni in zimo preživijo v zavetju.

Ob dvigu temperature tako izletavajo iz svojih skrivališč in večinoma ne gre za to, da se “zažene” celoten razvojni krog (se pravi, da se ob nenadnem dvigu temperature iz jajčec ne izležejo ličinke, nato bube in nato odrasli osebki).

Večinoma gre za posamezne odrasle osebke, ki so se zadrževali v kleteh, garažah ali drugih zavetjih.

Zakaj ima nekdo občutek, da poleti komarjev skoraj ni bilo, zdaj jeseni pa jih je več?

Letošnja pomlad in poletje sta bila dokaj sušna, tako da v tem času ni bilo veliko komarjev, če število primerjamo s prejšnjimi leti.

Že iz prejšnjih sezon pa je znano, da imajo tigrasti komarji vrh aktivnosti v drugi polovici poletja, njihova aktivnost pa se zavleče vse do konca septembra (ali še nekoliko dlje, če okoljske razmere to dopuščajo).

Ti invazivni komarji namreč niso toliko vezani na padavinski režim, saj je njihov razvoj pogojen s stoječo vodo manjših volumnov (posode, sodi, vaze), ki je je v okolju, čeprav padavin ni veliko, dovolj.

Ali podnebne spremembe vplivajo tudi na sezone komarjev?

Zelo. Opazujemo daljše in toplejše poletne sezone, kar komarjem omogoča več generacij na leto. Ob tem pa mile zime povečujejo njihovo preživetje.

Poleg tega lahko na novih območjih najdemo vrste, ki jih v preteklosti ne bi bilo zaradi neustreznosti za naselitev, zaradi podnebnih sprememb pa se lahko razširijo tudi na nova območja.

Pri tem velja omeniti tudi to, da tudi spremembe v količini in razporeditvi padavin vplivajo na pojavljanje komarjev, se pravi, da če so poletja bolj vroča in bolj sušna, bo komarjev manj, kot pa če je količina padavin večja.

Bo v prihodnje še slabše – več komarjev in daljše sezone?

Modeli napovedujejo širjenje nekaterih vrst in spremembe v aktivnosti, vendar je treba poudariti, da je dolžina njihove sezone zelo odvisna od temperature in padavin.

Če je topleje, še ne pomeni, da bo tudi komarjev več, saj mora biti tudi količina padavin ustrezna za razvoj.

Se je mogoče bati ponovnih primerov malarije v Sloveniji?

Malarija je bila nekoč res prisotna predvsem na Primorskem, a je bila izkoreninjena po 2. svetovni vojni, predvsem zaradi izboljšanja bivalnih razmer in zdravstvenih ukrepov.

Vrsta komarja, ki lahko prenaša povzročitelja malarije (Anopheles maculipennis), je pri nas še vedno prisotna, vendar brez vira okužbe – torej brez parazita – in izbruhov bolezni zato zaenkrat ni.

Občasno se sicer pojavijo tako imenovani uvoženi primeri malarije, ki jih prinesejo potniki, tako da možnost prenosa obstaja.