Sindikat Fides za 9. januar napovedal opozorilno stavko

Fotografija je simbolična (Foto: Srdjan Živulović/BOBO)

Sindikat Fides je za 9. januar pod sloganom "obdržimo javno zdravstvo" napovedal enodnevno opozorilno stavko, za 15. januar pa začetek splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov.

Za stavko je po oceni sindikata Fides odgovorna vlada, saj ni izpolnila zavez iz sklenjenih sporazumov, je na novinarski konferenci povedal predsednik sindikata Damjan Polh. “Stavka je mila oblika tega, kar bo sledilo, če se v zdravstvu ne bo nič zgodilo,” je še opozoril.

Med razlogi za začetek stavke so v sindikatu izpostavili še zavlačevanje s plačno reformo in zapostavljanje zaposlenih ob vse več dodatnih nalogah in obremenitvah. Prav tako opozarjajo na prisilne ukrepe, ki jih po njihovi oceni uvaja prejšnji teden sprejet zdravstveni interventni zakon, pa tudi zapiranje oddelkov in ambulant kot posledice pomanjkanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev.

Sklep o začetku splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov je na seji 12. decembra sprejel glavni odbor sindikata in ga posredoval vladi, ministrstvu za zdravje, pa tudi zdravstvenim zavodom in sindikalnim zaupnikom. V sklepu je predviden tudi drugi del stavke, ki se bo začel 15. januarja in bo trajal do sprejema sklepa o prenehanju stavke glavnega odbora sindikata ali pa do sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev. Po Polhovih besedah se bo stavka v drugem delu do preklica nadaljevala, “če ne bo nobenih trdnih in uresničljivih zavez”.

Damjan Polh Fides — Damjan Polh (Foto: Žiga Živulovič jr. /BOBO)

Kot je pojasnil Polh, v sindikatu razumejo, da bo moral uvedbo novega zdravstvenega plačnega stebra potrditi še državni zbor. Vseeno pa od vlade zahtevajo ponudbo s takojšnjim učinkom, ki ni vezana na parlamentarni postopek, glede ostalega pa so pripravljeni sesti za pogajalsko mizo. Na vprašanje, kaj je tisto, kar lahko vlada ponudi s takojšnjim učinkom, je Polh odgovoril, da so v sindikatu pripravili dva aneksa k kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ki med drugim določata karierno pot zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij.

V predlogu aneksa k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike Fides tako med drugim predlaga uvedbo novega delovnega mesta starejši zdravnik oziroma zobozdravnik specialist, katerega plača bi lahko dosegla tudi 66. plačni razred, torej skoraj 5890 evrov bruto. V drugem predlogu aneksa pa sindikat zahteva črtanje določbe kolektivne pogodbe, po kateri nove standarde in normative dela zdravnikov obravnava in potrdi zdravstveni svet ministrstva za zdravje.

Opozorilna stavka bo v torek, 9. januarja, trajala od 7. do 21. ure. Sindikat v sklepu o začetku splošne stavke navaja tri stavkovne zahteve, in sicer:

– sklenitev omenjenih aneksov, ki bi se začela uporabljati 1. januarja 2024;

– ureditev plač in plačnega sistema zdravnikov na način, ki bo ločen in neodvisen od splošnega sistema plač v javnem sektorju – nova ureditev bi se začela uporabljati najkasneje s 1. julijem 2024;

– 100-odstotno plačilo stavkajočim v času stavke.

Gre že za četrto napoved stavke sindikata Fides v mandatu aktualne vlade. Prvič je sindikat stavko napovedal septembra 2022, kot glavno pa takrat izpostavil zahtevo za izstop iz enotnega plačnega sistema. Vladna stran in sindikat sta nato 19. oktobra 2022 podpisala sporazum o začasni prekinitvi stavke, ki je predvidel oblikovanje ločenega plačnega zdravstvenega stebra v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Vlada se je s sporazumom zavezala, da bo ločen plačni zdravstveni steber oblikovala do 1. aprila 2023 in ga nato do 30. junija 2023 vložila v zakonodajni postopek, kar pa se ni zgodilo.

8. decembra 2022 je nato glavni odbor Fidesa sprejel odločitev o enodnevni opozorilni stavki v januarju. Takrat so stavkovne zahteve razširili. Fides je večer pred napovedano stavko slednjo odpovedal in nato z vladno stranjo podpisal nov stavkovni sporazum. S sporazumom je vlada med drugim izjavila, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvu niso krivi zdravniki, hkrati pa se je zopet zavezala k oblikovanju ločenega plačnega zdravstvenega stebra do 1. aprila 2023 in do njegove vložitve v zakonodajni postopek do 30. junija 2023.

Zdravstvo, čakalne dobe — Foto: Srdjan Živulović/BOBO

Tretja napoved stavke se je zgodila letos spomladi – za njen začetek je bil takrat določen 2. april. A so večer pred začetkom stavko v Fidesu preklicali. Odločitev so sprejeli po tistem, ko je vlada sindikatom javnega sektorja, torej tudi Fidesu, poslala osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema, kar so v sindikatu ocenili kot prvi korak k izpolnitvi vladnih zavez o ločenem zdravstvenem plačnem stebru.

Minister Props: Stvari bomo morali dogovoriti za pogajalsko mizo

“Stavka je legitimna oblika. Mislim pa, da bomo morali stvari dogovoriti za pogajalsko mizo,” se je na napoved stavke zdravnikov in zobozdravnikov pred začetkom pogajanj s sindikati javnega sektorja odzval minister za javno upravo Franc Props. Poudaril je, da pogajanja ves čas tečejo. Vladna stran je predlagala preložitev datuma uresničevanja stavkovnega sporazuma in pogovarjajo se še naprej, je dejal minister.

Franc Props (Foto: Žiga Živulović jr. /BOBO)

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel ob robu seje državnega zbora napovedi stavke ni želela komentirati.

Zdravniška zbornica: Stavka kot zadnji ukrep, če ne bo ustreznih dogovorov

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je ob napovedi stavke ocenila, da razmere v zdravstvu niso dobre in se morajo urediti. Poudarila je, da si zdravniki stavke nikoli ne želijo, saj pomeni dodatno tveganje za bolnike, je pa to zadnji ukrep, če ustreznih dogovorov ne bo. Hkrati je ocenila, da mora država sprejeti interventne ukrepe, ki bodo v javno mrežo privabili in zadržali dovolj osebja tako zdravnikov in zobozdravnikov kot sester, administratorjev, strežnic, informatikov in ostalih, da bodo lahko zagotavljali potrebe prebivalstva.

V odzivu so v zbornici pojasnili, da so že ob prejšnji zamrznitvi stavke opozorili na posledice, ki jih lahko prinese zamik in prepozna izvedba zdravstvene reforme. Te se že zdaj kažejo v javnih zavodih v obliki pomanjkanja osebja, kar prinaša slabšo dostopnost do ambulant, še daljše čakalne dobe in v nekaterih za zdaj ekscesnih primerih nezmožnost sprejema bolnikov na oddelke in posledično njihovo obravnavo na hodnikih v nedostojnih in neprimernih pogojih, so prepričani.

Pri tem so v zbornici poudarili, da so zdravniške organizacije že ob prvem predlogu interventnega zakona, ki naj bi ga pregledali in predlagali dopolnitve v enem dnevu, pripravile številne dopolnitve in popravke. Dodatne dopolnitve so na ministrstvo poslale naknadno ter predstavile na odboru za zdravstvo v državnem zboru. “Opozorili smo, da morajo v primeru izrednih razmer ob naravni nesreči ukrepi, kot so delovna obveznost, preklic dopustov in razporejanje zaposlenih, veljati za vse zaposlene, tudi v drugih dejavnostih, ne samo v zdravstvu. Pripombe zdravniške stroke niso bile upoštevane”, so še zapisali.

Poudarili so, da v zbornici razumejo pomen zakona, ki mora urediti zdravstveno zavarovanje, vendar pa ta ne vsebuje ničesar, kar bi zdravstvo izboljšalo. Prepričani so, da nekateri členi zdravstvene delavce celo spodbujajo, da bi delo v zdravstvu opustili.