Menu Item
Pogajanja z vlado so se začela zelo slabo, ocenjujejo sindikalisti. Predstavniki vlade so jim danes sporočili, da ne bodo uresničili zaveze, ki so jo sklenili na uvodnem srečanju.
“Smo izjemno, izjemno presenečeni,” je ob današnjem začetku pogajanj z vlado o plačah v javnem sektorju dejala Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva. “Začetek je zelo slab,” pravi.
“Čisto zavlačevanje”
Presenečenje delijo tudi drugi sindikalisti. Trdijo, da je vlada danes požrla svojo besedo glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov, torej o dvigu plač vseh javnih uslužbencev, za katerega ne bi bili potrebni večji posegi v plačni sistem.
Na uvodnem srečanju pred dvema tednoma, ko je bil prisoten tudi premier Robert Golob, so se socialni partnerji dogovorili, da bodo pogajanja o usklajevanju vrednosti plačnih razredov začeli takoj in da jih bodo končali do oktobra. S tem je vlada, pojasnjujejo sindikalisti, prepoznala njihov argument, da je dolgoletno odlaganje usklajevanja eden najpomembnejših razlogov za razpadanje plačnega sistema. Večina prisotnih na uvodnem srečanju naj bi razumela, da takratni sklep pomeni uskladitev višine plač z inflacijo, ki je po zadnjih podatkih zelo visoka.
Danes pa je vlada sporočila, da usklajevanja letos še ne bo in da bodo to vprašanje reševali v sklopu sistemskih sprememb. “To je čisto zavlačevanje in odlašanje usklajevanja v neznano prihodnost, pri čemer je treba na vprašanje ohranjanja vrednosti kupne moči odgovoriti v tem trenutku,” ocenjuje predsednik konfederacije Pergam Jakob Počivavšek.
“Naše stališče je, da je treba nujno uskladiti vrednost plačnih razredov z inflacijo, morda tudi z delom produktivnosti,” je dejal. Poudaril je, da so to usklajevanje na prvih pogajanjih določili kot prioriteto, s katero bodo zaključili do konca letošnjega septembra. “Razen, če je imela vladna stran figo v žepu,” je dodal.
Irena Ilešič Čujovič poudarja, da ne gre zgolj za kršitev pogajalskega sklepa, ampak za kršitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju. “Za enkrat je rdeča nit vladnega obnašanja skrivnostnost, da ne rečem netransparentnost.”
Če vlada ne bo pristopila k reševanju obljubljenega, sindikalisti napovedujejo zaostrovanje sindikalnih aktivnosti.
Namesto usklajevanja višji regres za nekatere
“V tem trenutku ocenjujemo, da to ni primerno,” je odstop od zaveze glede usklajevanja plačnih razredov komentirala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Dejala je, da lahko pogovore o uskladitvi vrednosti plačnih razredov začnejo takoj, a šele za naslednje leto in v povezavi s sistemskimi spremembami. K usklajevanju plač z inflacijo pa vlade zakonodaja ne zavezuje, prav tako ne vedo, kakšna bo letošnja inflacija, je dejala.
Pojasnila je, da je zaradi nepredvidljivosti razmer, napovedane jesenske draginje in inflacije javnim uslužbencem bolje pomagati s poračunom regresa, kjer sta bruto in neto znesek enaka. “Če bi se jeseni razmere še dodatno poslabšale, bi vlada ponovno ukrepala z enkratnimi intervencijami,” je pojasnila.
Vlada tako javnim uslužbencem do 24. plačnega razreda ponuja dodatnih 325 evrov regresa, regres bi za te plačne skupine torej znašal 1.400 evrov, je po današnjih pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja dejala ministrica Ajanović Hovnik.
Z enkratnim draginjskim dodatkom želi vlada pomagati najranljivejšim skupinam, je izpostavila. “Ob zavedanju tega, da se lahko razmere pozneje v jeseni še dodatno spremenijo, bi vlada potem ponovno ukrepala z enkratnimi intervencijami,” je dodala.
“Vlada meša hruške in jabolka”
Počivavšek je dejal, da se na krovni ravni v pogajanjih pogovarjajo o plačilu za delo in ohranjanju realne vrednosti plačnih razredov in ne o draginjskih dodatkih. Ministrici odgovarja tudi, da so podatki o inflaciji znani.
Irena Ilešič Čujovič pa trdi, da s to ponudbo vlada “meša hruške in jabolka”. Zagotovo živimo v časih, ko nas povišanje cen spremlja na vsakem koraku in je to treba nasloviti, meni. Dodaja, da to z enkratnim dodatkom ni možno. “Zakonska podlaga je jasna, usklajevanje plačne lestvice je tisto, do česar se moramo opredeliti, navsezadnje je to dolg prejšnjih vlad v zadnjih desetih letih,” je poudarila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje