Menu Item
Premier Robert Golob je v intervjuju za Dnevnik napovedal, da bo novela zakona o finančni upravi, na katero je državni svet izglasoval veto, v državnem zboru ponovno potrjena. Na čigave glasove računa oziroma kakšno pot bo ubral, ni razkril. Poslanci Gibanja Svoboda, ki so novelo na decembrski seji izglasovali sami, imajo namreč za njeno ponovno potrditev premalo glasov, v koalicijskih SD in tudi v Levici pa vztrajajo, da zakona ne morejo podpreti. Jih bodo premier ali morda vodstvi njihovih strank vendarle uspeli nagovoriti, da bodo pritisnili tipko "za"?
Konec prejšnjega leta je državni svet izglasoval veto na novelo zakona o finančni upravi. Če odložilni veto v koalicijskih vrstah praviloma povzroči nezadovoljstvo, je bilo negodovanje ob tokratni odločitvi državnih svetnikov zaznati le v največji vladni stranki. Novela zakona o finančni upravi je bila namreč sprejeta zgolj z glasovi poslancev Gibanja Svoboda, poslanci ostalih dveh koalicijskih strank, torej SD in Levice, pa so se pri glasovanju vzdržali. Razlog je bilo določilo, po katerem bi lahko uradna oseba pri finančni preiskavi hujših davčnih prekrškov brez odredbe sodišča oziroma brez zunanjega nadzora namestila sledilno napravo, ki bi ugotavljala položaj oziroma gibanje blaga.
Ker je za sprejem zakona po izglasovanem vetu potrebnih 46 poslanskih glasov, se omenjeni noveli pri ponovnem glasovanju v državnem zboru napoveduje padec. Poslanska skupina Svoboda namreč šteje 41 poslancev. Iz Dnevnikovega intervjuja s premierjem Robertom Golobom pa je mogoče razbrati, da ta padca novele ne pričakuje. Napovedal je namreč, da tudi zakon o finančni upravi – tako kot vsi zakoni v tem mandatu doslej – ne bo “obstal v parlamentu”. Kot razlog za takšno oceno je navedel, da znajo dialektično prilagoditi rešitve temu, da pridejo do rezultata. “Usmerjen sem v rezultat, ne v vztrajanje na izgubljenih pozicijah. Zato bo tudi ta zakon sprejet in potrjen,” je dejal Golob. Za ugibanje o tem, kako bodo dosegli ta cilj, je po premierjevih besedah še prezgodaj. “Obstaja več poti do istega cilja, katera pot bo najbolj ustrezna, bomo vedeli po praznikih,” je dodal.
Vendar pa prav veliko poti za to, da bi bila novela zakona o finančni upravi v državnem zboru ponovno potrjena, ni. Možnost, da bi jo pred ponovnim odločanjem kakorkoli spremenili in s tem nagovorili širši krog poslancev, namreč ne obstaja. Poslanci morajo torej glasovati o povsem enakem besedilu kot na decembrskem glasovanju, ko so ga podprli zgolj poslanci Svobode.
Premier Golob pa očitno računa, da bodo (nekatere) poslance SD in Levice vendarle uspeli prepričati. Po razmišljanjih v največji vladni stranki bi jih morda lahko pritegnili z zagotovilom, da bodo določilo, ki vznemirja manjši koalicijski partnerici, takoj po ponovni potrditvi novele spremenili. Nekateri naši sogovorniki ne izključujejo niti možnosti, da bi predlog spremembe kot dokaz, da mislijo resno, vlada ali Svoboda v parlamentarni postopek vložili še pred ponovnim odločanjem o noveli. Ob tem poudarjajo, da je časa za prepričevanje še dovolj: do ponovnega glasovanja naj bi namreč prišlo na redni januarski seji, ki se začne čez dvajset dni.
V SD in Levici za zdaj neomajni
Vendar pa poslanci SD in Levice tudi po izglasovanem vetu vztrajajo, da novele zakona o finančni upravi ne morejo podpreti in da se nameravajo pri ponovnem glasovanju vzdržati. Socialni demokrati izpostavljajo, da je na vprašljivost določila o uporabi tehničnih sredstev za spremljanje prevoza blaga opozorilo tudi več pravnih strokovnjakov. “Ne gre toliko za uporabo te metode kot take, temveč za to, kdo jo odreja in kdo nadzira. Odreja jo predstojnik organa, nadzira pa pravzaprav nihče,” so navedli v SD. Ob tem je neuradno slišati, da svojega stališča ne bodo spremenili niti zaradi Golobovih javnih pritiskov, kot so razumeli njegova jasna pričakovanja v Dnevniku, niti zaradi morebitnih obljub o takojšnji spremembi spornega določila.
Tudi v Levici se z uvedbo možnosti sledenja blaga načeloma sicer strinjajo, a hkrati poudarjajo, da je vprašljiva podlaga, kdo lahko tovrstno sledenje odredi. “Trenutni predlog namreč močno odstopa od podobnih ureditev na ostalih področjih, kjer sledenje odredi sodišče oziroma sodnik. Zaradi tega ocenjujemo, da gre za prevelik poseg, ki je lahko interpretiran tudi kot vrzel, ki jo bodo lahko tihotapci izpodbijali na sodišču,” so izpostavili v najmanjši koalicijski stranki. In dodali, da zakona niso in ne morejo podpreti.
Danes so nam sicer sogovorniki iz poslanske skupine Levica dejali, da ne vedo, kako si predsednik vlade predstavlja, da bo mogoče zbrati 46 poslanskih glasov za ponovno potrditev novele zakona o finančni upravi. Kot pravijo, se o tem v koaliciji še niso pogovarjali, in pričakujejo, da bo do tega pogovora prišlo prihodnji teden. “Stališče poslanske skupine Levica je enako, kot je bilo pred vetom državnega sveta,” nam je danes povedal njen vodja Matej T. Vatovec.
Čeprav naj menda Golob v nekaterih pogovorih ne bi izključil možnosti, da bi k podpori zakonu poskusil nagovoriti opozicijsko NSi, pa se zdi malo verjetno, da bi mu to uspelo. Ko je namreč največja vladna stranka zavrnila amandma krščanskih demokratov, po katerem bi uveljavitev določbe o spornem tajnem sledenju zamaknili na začetek leta 2024, do tedaj pa zakon novelirali, so poslanci NSi jasno povedali, da zakonu odločno nasprotujejo. Tudi sedaj je v njihovih vrstah mogoče slišati, da kakšnih novih razlogov za spremembo te odločitve ni. O možnosti, da bi mu na pomoč priskočila največja opozicijska stranka SDS, ki je noveli odločno nasprotovala, pa Golob očitno sploh ne razmišlja.
K spremembi zakona pozvala tudi informacijska pooblaščenka
Namestitev sledilnika na določena vozila bi predlagal finančni inšpektor, odločitev pa bi sprejela “s strani predstojnika pooblaščena oseba”. Odločali bi torej na finančni upravi brez zunanjega nadzora, kar je sprožilo pomisleke tudi v uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, kjer menijo, da bi bilo ustrezneje, če bi finančni inšpektorji sledilnike nameščali samo, če bi dobili zeleno luč sodišča.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje