Državni svet je z 28 glasovi za in dvema proti izglasoval veto na novelo zakona o finančni upravi. Da bi bila ta vnovič potrjena, bi moralo zanjo glasovati vsaj 46 poslancev. A je to kaj malo verjetno. Novelo namreč podpira zgolj Gibanje Svoboda, ki ima 41 poslancev. Koalicijski Socialni demokrati so že jasno napovedali, da se bodo tudi pri ponovnem glasovanju vzdržali, med poslanci Levice pa pripravljenosti, da bi novelo po novem podprli, prav tako ni zaznati. Očitno se torej nakazuje prvi padec vladnega zakona v tem mandatu.
Dober teden dni po konstituiranju je državni svet že izglasoval prvi odložilni veto. Tako bodo morali poslanci ponovno odločati o noveli zakona o finančni upravi. Za njeno vnovično potrditev je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, ki pa se ne nakazujejo. Novelo so namreč prejšnji teden izglasovali poslanci Gibanja Svoboda sami; ti imajo v državnem zboru 41 glasov. Opozicija je predlogu nasprotovala, poslanci koalicijskih SD in Levice pa so se pri glasovanju vzdržali. Socialni demokrati so danes že jasno povedali, da se njihovo stališče o noveli ni spremenilo, kar pomeni, da se bodo tudi pri ponovnem odločanju vzdržali. Koordinator Levice Luka Mesec je v N1 STUDIO še pred sejo državnega sveta sicer dejal, da se bodo morali v primeru izglasovanega veta na vrhu koalicije pogovoriti o nadaljnjem ravnanju, a tudi v poslanski skupini najmanjše koalicijske stranke podpore noveli zakona o finančni upravi ni zaznati. “To je malo verjetno,” je na naše vprašanje, ali bi lahko njihovi poslanci spremenili stališče in pri ponovnem odločanju pritisnili tipko “za”, odgovoril vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec.
Razlog, da so v SD in v Levici omenjeni noveli odrekli podporo, je določilo, po katerem lahko uradna oseba pri finančni preiskavi hujših davčnih prekrškov brez odredbe sodišča oziroma brez zunanjega nadzora namesti sledilno napravo, ki ugotavlja položaj oziroma gibanje blaga. Čeprav je državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič kot predstavnik predlagatelja zakona vztrajno poudarjal, da so predvidene številne varovalke, ki zagotavljajo, da se bo ukrep uporabljal v najmanjši možni meri in na način, ki preprečuje posege v zasebnost posameznika, poslancev opozicije in dela koalicije ni prepričal. “Ne gre toliko za uporabo te metode kot take, temveč za to, kdo jo odreja in kdo nadzira. Odreja jo predstojnik organa, nadzira pa pravzaprav nihče in to je problematično,” je na vprašljivost predvidene uporabe tehničnih sredstev za sledenje blaga na seji državnega zbora prejšnji teden opozoril poslanec SD Predrag Baković.
“Verjetno si nihče od nas ne želi, da bi bili tisti, ki tihotapijo ali kakorkoli izigravajo carinsko in davčno zakonodajo, zaradi pomanjkljive varovalke v zakonu na koncu na sodiščih uspešni,” je vzdržanost poslancev Levice pojasnil Matej T. Vatovec.
Odložilni veto je predlagala najštevilčnejša interesna skupina v državnem svetu, v kateri so predstavniki lokalnih interesov. “Upoštevajoč mnenje strokovne javnosti ter same spremembe zakona o finančni upravi se postavlja vprašanje nadzora nad uporabo sledilnih naprav v postopkih finančne preiskave. Glede na to, da gre za uvedbo uporabe tajnih naprav, s katerimi lahko pride do nesorazmernih posegov v človekove pravice brez kakršnegakoli zunanjega nadzora in ustreznih pravnih varovalk, je takšna zakonska rešitev zelo zaskrbljujoča in ogroža vladavino prava,” so poudarili predlagatelji veta. Za odložilni veto je glasovalo 28 od 36 navzočih državnih svetnikov, dva pa sta glasovala proti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje