Varuh človekovih pravic: Tudi če pogreb plača občina, se imajo svojci pravico posloviti

Cvetje na grobu — Foto: Žiga Živulović jr./F. A. BOBO

Varuh človekovih pravic je obravnaval primer, v katerem vnuk ni mogel izvedeti, kdaj bo pogreb njegove babice. Javno podjetje Žale mu informacije ni posredovalo, saj da gre za "anonimni pokop", ki ga financira Mestna občina Ljubljana. Varuh opozarja, da je preprečitev udeležbe svojcev pri pogrebu poseg v ustavno pravico do pietete in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.

Oglaševanje

Na Varuha človekovih pravic se je obrnil moški, ki mu je umrla babica. Njene hčerke niso želele naročiti pogreba, on pa zaradi svojega položaja tega prav tako ni zmogel. Pogreb je tako morala naročiti in plačati Mestna občina Ljubljana (Mol).

Javno podjetje Žale vnuku ni želelo povedati, kdaj in kje bodo pokopali njegovo babico. V pisnem odgovoru so mu sporočili, da v primeru, ko "obstaja svojec ali druga oseba, ki želi sodelovati pri organizaciji pogreba in želi biti obveščen o času pogreba in se od pokojnika dostojno posloviti, izvedba občinskega pogreba ni v skladu z namenom tega instituta" – in da bi takšno ravnanje lahko pomenilo "nepravilno uporabo možnosti občinskega pogreba".

Ljubljanske Žale Dan mrtvih — Žiga Živulović jr. /Bobo

Varuh je zadevo obravnaval urgentno, saj bi bila škoda nepopravljiva, če bi bila babica pokopana brez vednosti svojcev. JP Žale je opozoril, da so pietetna čustva svojcev varovana kot osebnostna pravica do duševne integritete (35. člen Ustave RS) in predlagal, naj vnuku nemudoma sporočita kraj in uro pogreba.

Podjetje je vztrajalo pri svojem stališču, da jim zakonodaja ne omogoča posredovanja podatkov, a so nato privolili, da bodo obvestili Mol, ki lahko informacije sporoči pobudniku. Na koncu je bil pogreb izveden z upoštevanjem volje pokojne in žalujočih.

Sistemski problem

Varuh poudarja, da je treba ločiti dvoje: kdo naroči ali plača pogreb in kdo se sme od pokojnika posloviti: "To, da nekdo ni naročnik ali plačnik pogreba, še ne pomeni, da nima pravice do pietete."

Prav tako je organ zadevo obravnaval širše, saj je konkretni primer nakazal, da obstaja sistemski problem. Pogodba med Mol in Javnim podjetjem Žale je namreč predvidevala "anonimni pokop" za vse primere, kadar je naročnik občina. Pri tem so to interpretirali, kot da ne smejo objaviti ali sporočiti kraja in ure pogreba.

Varuh je ljubljanski mestni občini predlagal, naj vsebino pogodbe z JP Žale ponovno prouči, še posebej njen 5. člen, ki govori o anonimnem pokopu po naročilu Mol, ter jo uskladi s predpisi in ustavno varovano pravico svojcev do pietete.