Slovenija ne podpira evropskega dogovora o uporabi novih genomskih tehnik

Slovenija ne podpira začasnega dogovora Evropskega parlamenta in Sveta EU o pravilih, s katerimi naj bi v EU vzpostavili pravni okvir za uporabo novih genomskih tehnik za razvoj rastlin, da bi bile odpornejše na škodljivce in podnebne spremembe, je sporočilo kmetijstvo ministrstvo.

Slovenija je na današnjem zasedanju odbora namestnikov stalnih predstavnikov izrazila nasprotovanje kompromisnemu predlogu besedila, ki izhaja iz načelnega dogovora o predlogu uredbe o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, ter o hrani in krmi. Tako nasprotuje sprejetju uredbe v predlagani obliki.

Meni namreč, da dogovor ne naslavlja ključnih vprašanj, kot so ocena tveganja, označevanje, sledljivost, analizne metode, možnost samostojnega odločanja držav članic in pogoji pridelave, na kar je Slovenija ves čas obravnave opozarjala.

Zaradi pomanjkanja ustreznih orodij bi bil po mnenju Slovenije uradni nadzor izjemno otežen. Nenamerne genetske spremembe, ki nastanejo pri uporabi novih genomskih tehnik in se lahko razlikujejo od naključnih mutacij, zahtevajo upoštevanje načela previdnosti ter predhodno oceno tveganja. Brez tega bi lahko prišlo do negativnih vplivov na pridelavo, zdravje ljudi in živali ter okolje. Glede patentiranja Slovenija poudarja, da bi bilo to vprašanje treba primarno urejati v okviru patentne zakonodaje, navaja ministrstvo.

"Slovenija ne nasprotuje napredku, vendar zagovarja uvajanje novosti s potrebno previdnostjo, ob upoštevanju znanstvenih dognanj ter zaščiti zdravja, okolja in možnosti izbire pred ekonomskimi interesi, še posebej pri sproščanju organizmov v okolje, kar je nepovraten proces z morebitnimi dolgoročnimi posledicami," so zapisali na ministrstvu.

Dogovor vključuje poenostavljen postopek odobritve za rastline 1. kategorije, ki so ekvivalentne konvencionalnim, pri čemer njihovi potomci niso predmet dodatnega preverjanja. Te rastline in proizvodi iz njih ne bi bili označeni, razen semen in reprodukcijskega materiala. To bi operaterjem omogočalo, da vzdržujejo verige brez novih genomskih tehnik, če bi to želeli.

Seznam izključenih lastnosti za rastline 1. kategorije bi vključeval toleranco na herbicide in proizvodnjo znane insekticidne snovi. Takšne rastline bi spadale v 2. kategorijo, kjer bi veljali strožji predpisi, vključno z obveznim označevanjem in sledljivostjo.

Države članice bi lahko izkoristile pravico, da na svojem ozemlju prepovejo pridelavo rastlin 2. kategorije, hkrati pa bi imele možnost uvajanja ukrepov za preprečevanje nenamerne prisotnosti teh rastlin v drugih pridelavah.

Dogovor prav tako ureja vprašanja intelektualne lastnine. Registracija rastlin 1. kategorije bi zahtevala predložitev vseh patentov ali objavljenih patentnih prijav v javno dostopni bazi, podjetja pa bi lahko prostovoljno navedla tudi namero licenciranja.

Poleg tega bi bila ustanovljena strokovna skupina za patente, ki bo preučevala vpliv patentiranja na inovacije in konkurenčnost sektorja. Komisija bi eno leto po uveljavitvi uredbe izvedla študijo o vplivu patentov na dostopnost semen, inovacije in konkurenčnost evropskega sektorja za vzrejo rastlin, z možnostjo nadaljnjih zakonodajnih ukrepov, če bi bilo to potrebno, so pojasnili na ministrstvu.