Kmetijstvo in vrtičkarstvo: kaj prinaša genomsko spreminjanje rastlin?

Slovenija 15. Feb 202405:20 2 komentarja
semena, kmetijstvo, pšenica
Foto: PROFIMEDIA

Evropska unija sprejema več novih uredb, ki bodo vplivale na kmetijstvo in vrtičkarstvo. Če bodo spremembe potrjene, bodo po novem dovoljene nove genomske tehnike spreminjanja rastlin, ki so bile doslej prepovedane, drugačna pa bo tudi ureditev na področju semenarstva. So nove uredbe res "mokre sanje korporacij", ki lahko ogrozijo obstoj avtohtonih sort, pa tudi ekološko kmetijstvo in prehransko suverenost Slovenije?

Evropska unija sprejema več novih uredb, ki bodo vplivale na kmetijstvo in vrtičkarstvo. Če bodo spremembe potrjene, bodo po novem dovoljene nove genomske tehnike spreminjanja rastlin, ki so bile doslej prepovedane, drugačna pa bo tudi ureditev na področju semenarstva.

Gre za tri uredbe: o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT); o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji ter o pridelavi in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala. Vse tri uredbe so v postopku sprejemanja v Evropskem parlamentu in svetu. Nova pravila naj bi evropskemu kmetijstvu in gozdarstvu omogočila lažjo prilagoditev na podnebne spremembe in boljšo konkurenčnost. Njihovi nasprotniki pa opozarjajo, da bodo uredbe kmete še bolj potisnile v primež multinacionalk, uvedle pridelavo gensko spremenjenih rastlin, povečale porabo pesticidov in ogrozile obstoj avtohtonih sort.

Uredbe naj bi bile v končni različici sprejete še pred junijskimi evropskimi volitvami. Najdlje v postopku je uredba o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Prejšnji teden je Evropski parlament z dokaj tesno večino 307 glasov za in 263 proti sprejel stališče za pogajanja z državami članicami. To še ni končno besedilo, a stališče večine evropskih poslancev kaže, da so naklonjeni uvedbi sprememb.

Gensko spremenjeni organizmi in nove genomske tehnike: kaj je razlika?

V EU veljajo stroga pravila o gensko spremenjenih organizmih (GSO). Dovoljenje za gojenje v EU ima zgolj ena gensko spremenjena rastlina, to je koruza ‘Monsanto 810’, ki jo gojijo na okrog 70 tisoč hektarjih v Španiji in na Portugalskem (podatki za leto 2022), kar je v evropskem merilu zelo malo. Omenjeno koruzo so pred leti pridelovali tudi na Slovaškem in Češkem, a so pridelavo nato opustili.

Drugače kot za gojenje, kjer EU dovoljuje zgolj omenjeno eno vrsto koruze, pa je več deset gensko spremenjenih rastlin odobrenih za promet in uporabo. Čeprav jih ne pridelujemo, jih torej uvažamo za krmo in prehrano. Med njimi v EU uvozimo največ gensko spremenjene soje, saj je evropsko kmetijstvo pridela za manj kot pet odstotkov lastnih potreb.

V nasprotju z ZDA, v kateri je pridelava gensko spremenjenih rastlin veliko bolj razširjena (ZDA so največji izvoznik koruze na svetu, 90 odstotkov te koruze je GSO) in teh tudi ni treba posebej označevati, mora biti v EU na živilu zapisano, da vsebuje GSO. Ni pa treba označevati mesa, rib, mleka in jajc živali, ki so bile krmljene z GSO-krmo, saj ti produkti sami po sebi ne vsebujejo GSO.

gso koruza, gensko
Nasad gensko spremenjene koruze podjetja DuPont v Michiganu, ZDA (Foto: Profimedia)

Gensko spremenjeni organizmi niso isto kot nove genomske tehnike. Veljajo pa trenutno v EU za vse rastlinske sorte, pridobljene z NGT, enaka stroga pravila kot za GSO. In ta pravila želijo z omenjeno uredbo spremeniti.

Kakšna je torej razlika med GSO in NGT? “Pri gensko spremenjenih organizmih oziroma gensko spremenjenih rastlinah gre za to, da v rastlino vnašamo gene, ki niso lastni rastlini. Vzamemo gen, na primer gen bakterije, in ga damo v rastlino, ki tako pridobi neko novo lastnost,” pravi profesor za področje genetike na oddelku za agronomijo ljubljanske biotehniške fakultete Jernej Jakše. Pojasnjuje, da so tako na primer pridobili koruzo, odporno proti herbicidu glifosatu. “V rastlino so vnesli bakterijski gen, ki je toleranten proti glifosatu. Tako je tudi rastlina postala tolerantna proti njemu. Tako koruzo lahko škropimo z glifosatom – ta uniči samo plevel, ki raste na polju, koruze pa ne.”

Pri novih genomskih tehnikah pa gre za orodja, s katerimi spreminjamo organizmu lasten gen in vanj ne vnašamo tujih elementov, razlaga Jakše. “Z NGT lahko pri rastlinah dosežemo zelo podoben učinek kot pri gensko spremenjenih rastlinah. Podobno kot pri zgoraj omenjeni GSO-koruzi, odporni proti glifosatu, so z NGT dosegli odpornost proti herbicidu iz skupine sulfoniluree pri oljni ogrščici. Vanjo niso vstavili gena – torej to ni gensko spremenjen organizem – ampak so tisti gen, na katerega herbicid deluje, tako spremenili, da je postala rastlina tolerantna proti herbicidu,” razliko opisuje Jakše.

Najbolj znana metoda NGT je CRISPR, obstajajo pa tudi druge. Z njimi je mogoče s kirurško natančnostjo preurediti točno določen delček genskega zapisa in spremeniti lastnosti rastline, ne da bi pri tem vnašali gene iz drugih rastlinskih ali živalskih vrst. Tako je mogoče doseči enake spremembe genskega zapisa rastlin, kot bi jih lahko dosegli tudi s klasičnimi postopki selekcije in križanja, le da je postopek mnogo natančnejši in s tem bistveno hitrejši. Več o tem lahko preberete v tem članku.

RASTLINE, GENSKO SPREMENJENE,
Znanstveniki preučujejo spremembe rastlin z metodo CRISPR (Foto: Profimedia)

Predlagana evropska uredba razlikuje dve kategoriji NGT. Rastline prve kategorije (NGT1) bi se štele za enakovredne konvencionalnim rastlinam, za drugo kategorijo (NGT2) pa bi še naprej veljale strožje zahteve, enake kot za GSO.

Pod NGT1 bi po uredbi sodile rastline, pri katerih bi spremenili do 20 mest v genomu (genetskih modifikacij), pojasnjuje Jakše. “V tem primeru ni potrebna regulacija. Ta meja 20 mest v genomu je bila določena s konsenzom znanstvene previdnosti, 20 baznih parov pa predstavlja statistično unikatno DNK-zaporedje,” pravi in oriše, da “ima na primer koruza, podobno kot človek, 3 milijarde baznih parov, čebula pa 16 milijard”.

NGT ne bo dovoljeno uporabljati v ekološkem kmetijstvu. Najprej je bilo predvideno, da NGT-pridelkov ne bo treba niti označevati, a so evropski poslanci na pobudo Zelenih izglasovali spremembo. Ta določa, da bodo morali biti NGT-pridelki in izdelki iz njih označeni.

Tveganja in priložnosti

“Nove genomske tehnike bi lahko pripomogle, da bi naš prehranski sistem postal bolj trajnosten in odporen z razvojem izboljšanih rastlinskih sort, ki so odporne proti podnebnim spremembam, odporne proti škodljivcem in dajejo večji donos ali za katere je potrebnih manj gnojil in pesticidov,” se glasi uradno stališče EU.

Ob tem poudarjajo tudi večjo konkurenčnost EU, če se bo odločila za sprostitev zakonodaje na področju genskega spreminjanja rastlin. “Številni proizvodi novih genomskih tehnik so že na voljo na trgu zunaj EU ali so v tem procesu. Take so na primer banane na Filipinih, ki ne postanejo rjave barve, kar bi lahko zmanjšalo živilske odpadke in emisije ogljikovega dioksida,” uradno poudarja Unija. “Možnosti, kakšne rastline lahko pridobimo s temi metodami, so neslutene. S temi tehnikami na primer razvijajo arašide, ki ne bi bili alergeni,” pravi profesor Jakše.

Koruza seme NIB
Testiranje koruze na prisotnost GSO na Nacionalnem inštitutu za biologijo (Foto: Bobo)

Imajo pa nove uredbe tudi veliko nasprotnikov. Med njimi so številne nevladne organizacije, združenja vrtičkarjev, ki si prizadevajo za samooskrbo, ekološki kmetje in stranka evropskih Zelenih. Da predlagana evropska zakonodaja “odpira vrata nepreverjenim gensko spremenjenim organizmom na naše krožnike, in to brez upoštevanja znanstvenih podlag in preverjanja biološke varnosti živil, pridobljenih z uporabo novih genomskih tehnik”, so poudarili v stranki Vesna, ki pripada evropskim Zelenim.

Prepričani so, da predlagana uredba pomeni še večji prepad med največjimi pridelovalci – pri čemer že danes okoli 20 največjih pridelovalcev pobere 80 odstotkov subvencij – in velikim številom malih kmetov. “Več gensko spremenjenih organizmov, več pridelka in še več subvencij za največje. Naravnost zastrašujoče je, s kakšno brezbrižnostjo odločevalci sprejemajo tako pomembne predpise, ki lahko resno ogrozijo prehransko varnost Evropejk in Evropejcev,” poudari sopredsednik Vesne Uroš Macerl, ki je tudi sam ekološki kmet.

“Prepričana sem, da ta tehnologija prinaša s sabo resna tveganja, ki si jih ne moremo privoščiti,” pravi dr. Ana Frelih Larsen, ki deluje na berlinskem Ecologic Institutu in se ukvarja z iskanjem rešitev, ki sočasno omogočajo ekonomsko preživetje kmetij, večjo odpornost proti podnebnim spremembam ter doseganje okoljskih ciljev. Je tudi članica strateškega sveta za prehrano pri predsedniku vlade. 

“V prvi vrsti so to tveganja za samo okolje, ki so nepredvidljiva. Te rastline bi lahko postale invazivne, saj posegamo v naravo, učinkov pa vnaprej ne moremo poznati,” poudarja. Še eno tveganje je, da bi cvetni prah NGT-rastlin “okužil” pridelke na ekoloških kmetijah, s čimer bi kmet izgubil pravico do prodaje pridelkov kot ekoloških, saj NGT v ekološkem kmetijstvu ni dovoljen.

Podobno to nevarnost izpostavlja dr. Martina Bavec, profesorica na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede na mariborski univerzi. “Prenosa cvetnega prahu ne moreš nadzorovati. Tako lahko cvetni prah NGT-rastlin zanese vsepovsod,” opozarja. Najbolj bi bile na udaru tujeprašne vetrocvetne rastline, katerih cvetni prah nese najdlje. “Med njimi so koruza, oljna ogrščica, vse križnice, to so zelje, cvetača, koleraba, repa, brokoli …” našteva Bavec. “To pomeni, da ekološki kmetje praktično ne bi mogli več sejati koruze, kar se je že zgodilo v Španiji, kjer gojijo GSO-koruzo,” pravi. Med prizadetimi bodo tudi avtohtone slovenske sorte, na primer varaždinsko zelje, pravi Bavec.

zelje,. kmetijstvo
Foto: Tina Kosec, Bobo

Svari pa tudi pred drugimi vplivi. “Če koruzo spremenijo tako, da vsebuje protein, ki uničuje nekega škodljivca, se lahko ta protein s čebelami prenese v med, lahko ga pojemo v koruznem zdrobu,” opozarja. Bavec vidi pri NGT podoben “blef, kot je bil pred 30 leti, ko so uvajali GSO”. Opozarja, da se obljube o večjih pridelkih niso uresničile. “Nič manj ljudi na svetu ni lačnih, semena so dražja, ker so patentirana. Edini rezultat je povečana poraba glifosata po svetu, ker so GSO-rastline proti njemu odporne”. Zato ne verjame niti zdajšnjim obljubam o tem, da bodo NGT-rastline odpornejše proti podnebnim spremembam in bo za njihovo vzgojo potrebnih manj pesticidov.

Z njo se strinja dr. Frelih Larson. “NGT so tehnološki pristop, ki se ga predstavlja kot rešitev, v resnici pa tretira samo simptome, ne pa tudi vzrokov kriz, s katerimi se soočamo v kmetijstvu in širše kot družba,” pravi. “Za reševanje kriz, kot so umiranje kmetij, izguba biodiverzitete ali podnebna kriza, je nujno obravnavati osrednji problem, ki leži v industrijskem modelu oskrbe s hrano in kjer je kmetijstvo močno odvisno od uvoza vhodnih sredstev, kot so gnojila, hibridna semena in sintetični pesticidi. Hkrati v tem modelu minimalen delež dodane vrednosti ostaja na ravni kmetije,” poudarja Frelih Larsen in dodaja, da bodo nove uredbe kmete še bolj vpele v industrijski model in jih naredile še ranljivejše, pri tem pa večale dobičke korporacij.

“Širše vprašanje je tudi, kaj je v strateškem interesu Slovenije. Kaj se zgodi, če se meje zaprejo, ali zaradi kateregakoli razloga ni dostopa do teh semen? Bo zaradi majhnosti trga dovolj prilagojenih sort za naše pogoje? V Sloveniji bi morali na novo zagnati razvoj semenarstva, še posebej tudi za ekološko kmetijstvo, predvsem veliko vlagati v sorte, kjer je poudarek pri odpornosti, prilagojenosti na podnebne spremembe, okus in hranljivost, ne pa samo na maksimalni donos. Poudarek bi morali dati tudi avtohtonim sortam. To je mogoče tudi s tradicionalnimi tehnikami žlahtnjenja, za to ne potrebujemo nujno NGT,” pove in zavrne trditve, da so prav NGT tiste, ki bi omogočile boljše prilagajanje na nove podnebne razmere.

kmetijstvo, koruza
Foto: Profimedia

Neenotni poslanci

Poslanec Evropske ljudske stranke, član odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja v Evropskem parlamentu Franc Bogovič, ki zagovarja spremembe, pravi nasprotno. Trdi, da je “paradoksalno, da želijo zagovorniki prepovedovanja rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in gnojil hkrati onemogočiti tudi inovacije in vlaganja v nove tehnologije, ki lahko bistveno okrepijo odpornost rastlin proti zunanjim vplivom in s tem drastično zmanjšajo potrebe po rabi FFS in gnojil”. Prepričan je, da bi morala Unija, če se ne bo odločila za NGT, “uvažati hrano iz držav, ki omogočajo rabo NGT, ali ki dovoljujejo proizvodnjo hrane pod bistveno nižjimi standardi kot v EU”.

Poslanci evropskih strank so prejšnji teden o predlogu uredbe glasovali neenotno. Nekateri poslanci Evropske ljudske stranke so bili za, drugi proti, podobno tudi poslanci socialistov in stranke Renew. Še najbolj enotni so bili Zeleni, ki so vsi, razen enega poslanca, glasovali proti uredbi. Pet slovenskih evroposlancev je glasovalo za uredbo, proti sta bila poslanca Matjaž Nemec in Milan Brglez, Milan Zver pa ni glasoval.

Pri sprejemanju nove evropske zakonodaje ni nepomemben vpliv lobistov. Vsako četrto seme na svetu proizvede Bayer (npr. pod blagovno znamko Royal Seeds). Ta se, kot poroča Forbes, sooča z ogromnimi izgubami, potem ko je leta 2018 za 58 milijard evrov prevzel ameriško agrokemično podjetje Monsanto. Od takrat je nemški farmacevtski velikan izpostavljen več tisoč tožbam zaradi glifosata, ki je Monsantov izdelek. Prevzem velja za enega najslabših v zgodovini. Od napovedi prevzema leta 2016 je Bayer izgubil več kot polovico tržne vrednosti. Več preberite v članku Nemški farmacevt izgublja milijarde zaradi vse več uspešnih tožb obolelih.

Tudi drugi dve uredbi, o semenih in gozdnem reprodukcijskem materialu, sta del istega paketa zakonodajnih sprememb v evropskem kmetijstvu, njihova usoda pa še ni odločena. Neenotni so ne le poslanci, ampak tudi države članice. Prvotnemu predlogu uredbe o NGT je med drugim nasprotovala tudi Slovenija, a so v postopku prvo različico že nekoliko omilili, saj so evropski poslanci zahtevali prepoved najprej predvidene patentne zaščite NGT-semen.

Zakonodajne spremembe so bile predlagane v času španskega predsedovanja v drugi polovici lanskega leta. Španija je kot vodilna evropska izvoznica sadja in zelenjave naklonjena spremembam. Vendar pa je prvotni načrt, da se te uvedejo še pred evropskimi volitvami, negotov. Po uporu kmetov je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen že napovedala umik predloga uredbe o pesticidih. V predvolilnem obdobju bodo evropski predstavniki bolj prisluhnili tudi volilcem in civilni družbi, ki so se v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, zelo angažirali proti napovedanim uredbam in že dosegli njihovo omilitev.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje