Varovani posevki gensko spremenjenih rastlin v Švici (Foto: Profimedia)
Razvoj in gojenje gensko spremenjenih rastlin sta zaradi stroge regulacije in nasprotovanja javnosti v EU skoraj povsem zastala. Evropska komisija želi to spremeniti, saj naj bi bili sodobni načini spreminjanja genskega zapisa rastlin eno od ključnih orodij za bolj trajnostno in zeleno kmetijstvo.
Po predlogu Evropske komisije, ki so ga predstavili v začetku julija, bi bile nekatere gensko spremenjene rastline izvzete iz stroge regulacije GSO in obravnavane enako kot konvencionalne kmetijske rastline. Gre za rastline, pridobljene s pomočjo t. i. urejanja genov (angl. gene editing), tehnike, ki je mnogo bolj natančna in učinkovita kot starejše metode spreminjanja genskega zapisa.
S pomočjo v zadnjem desetletju razvitih orodij za urejanje genoma je namreč mogoče s kirurško natančnostjo preurediti točno določen delček genskega zapisa in spremeniti lastnosti rastline, ne da bi pri tem vnašali gene iz drugih rastlinskih ali živalskih vrst. S pomočjo orodij, kot so “genske škarje” CRISPR, je mogoče doseči enake spremembe genskega zapisa rastlin, kot bi jih lahko dosegli tudi s klasičnimi postopki selekcije in križanja. Le da je postopek mnogo natančnejši in s tem bistveno hitrejši.
Ilustracija: Profimedia
Ravno ta teden je minilo deset let od objave prelomnega članka, ki je naznanil odkritje CRISPR, orodja, s katerim bakterije popravljajo svojo DNK in ki znanstvenikom omogoča urejanje genomov organizmov po načelu “izreži in prilepi”. Glavni avtorici, dr. Jennifer Doudna in dr. Emanuelle Charpentier, sta za svoje odkritje leta 2020 prejeli Nobelovo nagrado za kemijo.
“Nove genomske tehnike omogočajo natančen in učinkovit razvoj izboljšanih rastlinskih sort, ki so lahko bolj odporne proti podnebnim spremembam in škodljivcem ter potrebujejo manj gnojenja in pesticidov,” so v obrazložitvi predloga zapisali pri Evropski komisiji. To pa lahko “izboljša vzdržnost in odpornost naših prehranskih sistemov ter podpira cilje Evropskega zelenega dogovora.” Kot je na novinarski konferenci poudarila evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides, želijo “kmetom ponuditi orodja za pridelavo zdrave in varne hrane, prilagojene spreminjajočim se podnebnim pogojem in ob spoštovanju do planeta”.
Predlog so predstavili evropski komisarji Frans Timmermans, Stella Kyriakides in Virginijus Sinkevičius (Foto: Profimedia)
Brez ocene tveganj in označevanja
Iz stroge regulacije gensko spremenjenih organizmov bi bile glede na predlog Komisije izvzete zgolj tiste gensko “urejene” rastline, ki bi lahko nastale tudi po klasični, naravni poti, bodisi z naključnimi mutacijami ali križanjem s sorodnimi rastlinskimi vrstami. Take rastline, ki jih je pogosto tudi nemogoče ločiti od konvencionalnih, bi bile izenačene s konvencionalnimi sortami – zanje ne bi bila potrebna izdelava ocene tveganj, prav tako ne bi bilo potrebno posebno označevanje za potrošnike.
Semena takih gensko “urejenih” rastlin bi bila še vedno posebej označena, da bi kmetje lahko imeli izbiro in da bi ekološki kmetje vedeli, katerih semen se morajo izogibati. Prav tako predlog Komisije vsebuje tudi obvezo držav članic EU, da zagotovijo ukrepe za soobstoj – ustrezno varnostno razdaljo med gensko spremenjenimi in konvencionalnimi posevki, da se prepreči nenamerno križanje.
Testiranje koruze na prisotnost GSO na Nacionalnem inštitutu za biologijo (Foto: Bobo)
Popravljanje “populistične napake”
Trenutno veljavna stroga regulacija “urejanja rastlinskih genov” je posledica odločitve Evropskega sodišča iz leta 2018, da tudi rastline, pridobljene z novimi tehnikami spreminjanja genomov, spadajo pod evropsko zakonodajo o GSO in niso upravičene do drugačne obravnave. Znanstveniki so sicer večinoma že takrat opozarjali, da takšna obravnava genskih sprememb, ki bi jih lahko dosegli tudi po naravni poti, nima smisla, saj ne predstavljajo nič večjega tveganja kot spremembe, dosežene s klasičnimi in ustaljenimi postopki žlahtnjenja. Do enakega zaključka so prišle tudi vsa znanstvena telesa, ki jih je za mnenje zaprosila Evropska komisija.
“Nobene razumne razlage ni, zakaj bi bili proti tehnologiji, kjer ne vnašamo nobenega tujega genskega zapisa in kjer lahko do enakega rezultata pridemo tudi z naključnimi mutacijami. S takšno zakonodajo bi EU le popravila populistično napako izpred par let,” je na omrežju X nedavno zapisal biokemik dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.
Da bi morali rastline s preurejenim genomom obravnavati drugače od gensko spremenjenih rastlin, ki imajo v genom vstavljene gene iz drugih organizmov, se strinja tudi dr. Jelka Zabavnik Piano z ljubljanske Veterinarske fakultete, predsednica Komisije RS za gensko spremenjene organizme. “Globalno gledano mnoge države sproščajo zakonodajo glede rastlin s preurejenim genomom, ki bi se lahko spremenil tudi po naravni poti. Menim, da so spremembe potrebne tudi v EU.”
To je orodje, ki bi nam v zaostrenih pogojih rastlinske pridelave prišlo še kako prav. “Čakanje na naravne spremembe genoma v obdobju, v katerem se dogajajo hitre podnebne spremembe, verjetno ni najboljša rešitev za gojenje rastlin v spremenjenih pogojih podnebja. Enako velja za pridobivanje bolj hranljivih rastlin ali rastlin, odpornih proti bolezni ipd.”
Škropljenje krompirja s fungicidom (Foto: Wikimedia Commons)
Bolj zdrava paradižnik in soja, brezglutensko žito …
Na tržiščih zunaj Evropske unije je že mogoče kupiti nekatera semena in plodove rastlin, ustvarjenih z urejanjem genov. Čast prvega na svetu je pripadla paradižniku s povišano vsebnostjo zdravju koristnih aminokislin, ki je od leta 2021 dostopen na Japonskem. Na Kitajskem so letos odobrili gojenje soje, ki so ji z genskim urejanjem zvišali vsebnost oleinske kisline, na Filipinih pa sorto banan, ki so odporne proti rjavenju in s tem bolj prijazne za prevoz, s čimer se bistveno zmanjša količina zavrženega pridelka.
Razvoj poteka tudi v Evropi. Dve raziskovalni skupini, ena v Španiji in ena na Nizozemskem, se denimo trenutno ukvarjata z razvojem žita z dovolj nizko vsebnostjo glutena, da bi bilo primerno tudi za bolnike s celiakijo. Znanstveniki z Univerze v Wageningenu na Nizozemskem pa so z genskim urejanjem razvili krompir, ki je odporen proti krompirjevi plesni. Gre za najhujšo nadlogo pridelovalcev krompirja, ki je med drugim sredi 19. stoletja povzročila veliko irsko lakoto. Zatiranje krompirjeve plesni v primeru pogostih padavin zahteva večkratno škropljenje posevkov s fungicidi.
Krompirjeva plesen (Foto: Ben Millett/Flickr)
Slovenija se še ni dokončno opredelila
Razmerja moči v EU glede podpore predlogu Evropske komisije še niso dokončno izčiščena. Najbolj kritična je Avstrija, država z največjim deležem ekoloških kmetij v EU. Zadržana je tudi Nemčija. Po nekaterih poročilih naj bi bi zadržke izrazila še Madžarska, prav tako pa tudi Slovenija.
Na kmetijskem ministrstvu so nam sicer odgovorili, predlog Komisije trenutno še preučujejo. “Uradno stališče Slovenije še ni dokončno oblikovano, usklajeno in potrjeno.”
Stroka je predlogu Komisije vsekakor večinsko naklonjena, poudarja dr. Jernej Jakše, strokovnjak za rastlinsko genetiko z ljubljanske Biotehniške fakultete in tudi član republiške Komisije za GSO. “Ni pa vse odvisno od nas. Morda je res čas, da se potrudimo problematiko bolje obrazložiti javnosti. Zagotovo pa bomo priča tudi negativnim odzivom.”
Gojenje gensko spremenjenih rastlin je v Sloveniji od leta 2015, ko je bil sprejet zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, de facto prepovedano. S tem je bilo vprašanje sprejemljivosti gensko spremenjenih rastlin potisnjeno v ozadje, javna razprava je v veliki meri zamrla. Zdaj se bo zagotovo spet razplamtela.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje