Slovenija v Ukrajino pripravljena napotiti svoje vojake, a le pod enim pogojem

Članice koalicije voljnih, Ukrajina in ZDA so na torkovem srečanju v Parizu, ki se ga je udeležil tudi slovenski premier Robert Golob, dosegle dogovor o varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki bi začela veljati po morebitni prekinitvi ognja.

V skladu z dogovorom iz Pariza bi po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo mehanizem za nadzor in preverjanje prekinitve ognja vodile ZDA, evropske države pa bi v Ukrajino napotile svoje vojake, ki bi ob ameriški podpori skrbeli za zagotavljanje miru in odvračanje morebitne nove ruske vojaške agresije.

Deklaracijo, ki predvideva, da bodo zaveznice Ukrajine po prekinitvi ognja na njenem ozemlju razporedile svoje vojake, sta v torek v Parizu z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim že podpisala francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, ki sta tudi glavna pobudnika koalicije voljnih.

Neenotnost evropskih zaveznic Ukrajine in prva opozorila iz Rusije

Zelenski je sicer v Parizu dejal, da ni dobil jasnega odgovora na vprašanje, kako bi evropski zavezniki v primeru novega ruskega napada branili Ukrajino. Prav tako ni znano, kje v Ukrajini bi bile sploh nameščene evropske mirovne sile – ob sedanji frontni črti ali v regiji Donbas, kjer sicer 90 odstotkov ukrajinskega ozemlja trenutno zaseda Rusija in se mu, kot kaže za zdaj, ni pripravljena odpovedati za nobeno ceno.

Medtem ko sta Francija in Velika Britanija že pred časom izrazili pripravljenost, da po prekinitvi ognja v Ukrajino napotita svoje vojake, so nekatere druge evropske države do tega bolj zadržane.

Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju v Parizu poudaril, da bi se nemški vojaki lahko pridružili večnacionalnim silam v Ukrajini, a da bi delovali iz ozemlja, ki meji na Ukrajino oziroma iz sosednje države, ki je članica zveze Nato. Merz ob tem sicer ni izključil možnosti, da bi nemške vojake napotili na ozemlje Ukrajine.

Da je pri mednarodnih silah za zagotavljanje miru v Ukrajini pripravljena sodelovati tudi Španija, je ta teden prvič dejal španski premier Pedro Sanchez. Izpostavil je še, da je Madrid svoje mirovne sile pripravljen poslati tudi v Palestino.

Poljski premier Donald Tusk in italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni pa tudi po srečanju v Parizu še naprej vztrajata, da poljskih in italijanskih vojakov ne bo v Ukrajino. Svojih vojakov na ukrajinsko ozemlje prav tako ne bo poslala Hrvaška, je sporočil hrvaški premier Andrej Plenković.

Iz Rusije pa medtem že prihajajo prva opozorila, da bo Moskva tuje vojake v Ukrajini obravnavala kot legitimen vojaški cilj. Na ruskem zunanjem ministrstvu so poudarili, da je dogovor o namestitvi evropskih mirovnih sil na ozemlju Ukrajine daleč od tega, kar bi lahko Rusija sprejela za konec vojne.

Golob: Napotitev slovenskih vojakov v Ukrajino samo, če bo šlo za misijo Združenih narodov

Slovenski premier Robert Golob je po srečanju v Parizu dejal, da Slovenija podpira vsa prizadevanja, da se čim prej doseže mir v Ukrajini. Na vprašanje, ali to pomeni, da smo torej korak bližje napotitvi slovenskih vojakov v Ukrajino, pa so v kabinetu predsednika vlade za N1 odgovorili, da se stališče Slovenije do tega vprašanja po torkovem srečanju zaveznic Ukrajine ni spremenilo.

Spomnili so, da je premier Golob že večkrat poudaril, da bi sodelovanje slovenskih vojakov v mednarodnih silah, ki bi nadzirale morebitno premirje v Ukrajino, prišlo v poštev samo, če bi šlo pri tem za misijo pod okriljem Združenih narodov.

To stališče je predsednik vlade poudaril tudi v nedavnem intervjuju za Mladino. Tedaj je izpostavil, da Slovenija ne bi privolila sodelovanje v mirovnih silah v Ukrajini, ki bi imele "drugačen značaj" od misije Združenih narodov. "Mirovne sile morajo imeti legitimnost, ki jo lahko zagotovijo samo Združeni narodi, in to v okviru ustanovne listine," je konec decembra lani v pogovoru za Mladino dejal premier Golob.

Po torkovem srečanju v Parizu je predsednik vlade izpostavil, da je bila v skupni izjavi zaveznic Ukrajine izpostavljena "trdna zaveza vseh udeleženk trajnemu miru v Ukrajini v skladu z načelu ustanovne listine OZN". Poudaril je tudi, da bi moral biti morebitni mirovni dogovor podprt z robustnimi varnostnimi zagotovili za Ukrajino.