Slovenija vendarle sprejela odločitev o uredbi Chat Control

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je v luči pogajanj o evropski uredbi za boj proti spolnim zlorabam otrok danes sporočilo, da se zavzema za pravo ravnovesje med zaščito otrok in posegom v temeljne pravice, predloga uredbe v trenutni obliki pa ne more podpreti.

Dodali so, da Slovenija boj proti spolnemu izkoriščanju in zlorabam otrok vidi kot prioriteto, vendar se hkrati zavzema za spoštovanje temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

Ministri članic EU za pravosodje in notranje zadeve bodo o stališčih glede predloga predvidoma glasovali na zasedanju 14. oktobra.

Na MNZ navajajo, da si dansko predsedstvo Sveta EU pred glasovanjem "prizadeva pripraviti kompromisno besedilo, ki bi bilo lahko sprejemljivo za večino držav članic" in prejelo zadostno podporo. Pogajanja pa "še niso končana in soglasja držav članic za pogajanja o predlogu uredbe z Evropskim parlamentom še ni".

Kaj je "chat control"

Predlog evropske uredbe za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej (CSAR) je pogovorno znan tudi kot "nadzor klepeta" oz. "chat control".

Evropska komisija je svoj predlog predstavila leta 2022, da bi nadomestila sedanje razdrobljene predpise z usklajenim enotnim sistemom.

Evropski parlament je nato leta 2023 podprl več sprememb, ki bi odpravile najbolj daljnosežne dele predloga komisije, kot je vsesplošno pregledovanje sporočil, ter zaščitile šifriranje komunikacij od začetka do konca (end-to-end).

Parlament je dal prednost bolj ciljnim, na dejanskih tveganjih temelječim ukrepom za odkrivanje zlorab in vztraja pri močni zaščiti zasebnosti.

Stališča številnih držav članic še nedorečena

Stališče Sveta EU pa je bolj zapleteno in zaenkrat ostaja razdeljeno. Večina držav članic po poročanju portala Euronews podpira splošno pregledovanje sporočil, več jih ostaja neodločenih, spet druge pa so sporočile, da ne predloga uredbe v sedanji obliki ne morejo podpreti.

Tudi če bo Svetu EU na glasovanju 14. oktobra s kvalificirano večino uspelo sprejeti stališče, se bo moral nato pogajati s parlamentom. Uredba lahko stopi v veljavo šele, ko bosta tako Svet EU kot Evropski parlament potrdila identično besedilo.

Stališče Slovenije v tem primeru je, da gre za nesorazmeren ukrep in poseg v zasebnost komunikacije, na kar opozarja tudi pravna služba Sveta EU, je prejšnji teden v pogovoru za STA dejala ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer.

Predlogu nasprotuje tudi del slovenskih evroposlancev

Do predloga uredbe so bili v zadnjih tednih kritični tudi slovenski evroposlanci Matjaž Nemec (S&D/SD), Irena Joveva (Renew/Svoboda) in Vladimir Prebilič (Zeleni). Odločno proti je tudi koalicijska Levica, v uradu informacijske pooblaščenke pa so v začetku septembra sporočili, da t. i. chat control "ne sme postati izgovor za množični nadzor nad komunikacijami".

Pred prostori MNZ so se sicer danes zbrali predstavniki zunajparlamentarne stranke Pirati in slovenske veje panevropskega gibanja Volt, ki so pozvali notranje ministrstvo in vlado, naj "se predlogu Chat Control jasno postavijo po robu in ga zavrnejo".

Ob tem so opozorili na problematičnost predloga uredbe in vse bolj invazivno uvajanje družbe nadzora. "Uredba bi uvedla množično skeniranje vseh sporočil s pomočjo umetne inteligence, kar pomeni nadzor na zalogo, ki je nedopusten in v popolnem nasprotju s pravico do zasebnosti," so dodali.