Menu Item
Socialni partnerji bodo v začetku novembra v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zasedali na temo sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, do katerega so kritični predstavniki gospodarstva. Kot je pojasnil minister za delo Luka Mesec, je cilj obdržati pozitivne lastnosti novele, hkrati pa administrativno razbremeniti podjetja.
Zadnja novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je v uporabi od 20. novembra lani. Kljub številnim pozivom predstavnikov gospodarstva, da je zakon treba spremeniti, strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) na to temo še ni zasedal. A kot je na novinarski konferenci pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je seja ESS že sklicana za začetek novembra.
Mesec je spomnil, da imajo v začetku novembra predvideno nadaljevanje socialnega dialoga o vprašanju tako imenovanega štempljanja. “Takih vprašanj, ki so delovnopravne narave, kot minister za delo ne morem razreševati nikakor drugače, kot da organiziramo socialni dialog z obema stranema – z delodajalci in sindikati – ter iščemo kompromis,” je pojasnil ob robu današnje predstavitve posebne enote inšpektorata za delo za prednostno odzivanje.
Po njegovi oceni je bil zakon dovolj testiran na terenu, da se lahko socialni partnerji informirano pogovorijo o tem, v katerih delih ga je smiselno prilagoditi.
Pojasnil je, da vsebine na tej točki še ne sme javno komentirati, je pa razkril, da iščejo kompromis v smeri, da bi zakon obdržal svoje pozitivne lastnosti, hkrati pa podjetjem prinesel določeno administrativno razbremenitev.
“Par različic že imamo izoblikovanih in smo že nekaj časa v neformalnih pogovorih s socialnimi partnerji,” je navedel minister.
Ob tem je izrazil prepričanje, da se je prenova zakonodaje, predvsem v delu, ki se nanaša na popisovanje začetka in konca dela zaposlenih, izkazala za učinkovito. V najbolj problematičnih sektorjih – gradbeništvu, gostinstvu, turizmu in predelovalni industriji – je inšpektorat posledično zaznal bistveno več kršitev kot lani.
To po mnenju ministra za zaposlene v tem sektorju pomeni, da so pravila igre zanje postala bolj poštena v smislu pravičnega plačevanja in nagrajevanja njihovega dela.
Na ministrstvu sicer razumejo, da je za določene sektorje oziroma za določena podjetja evidentiranje delovnega časa neke vrste administrativna obremenitev, zato tudi iščejo načine, da bi to administrativno obremenitev zmanjšali. “Vendar pa je kršitev evidenc delovnega časa najpogostejša kršitev, ki pa seveda za ljudi, ki so zaposleni v teh sektorjih, lahko pomeni, da se jim ne plačuje nadur, da se jim sploh ne plačuje na pravičen način dela, ki ga opravijo, da imajo kršeno pravico do počitka in tako naprej,” je opozoril.
Inšpektorat od začetka leta zaznal številne kršitve in delodajalcem izdal odločbe
Novelo zakona pozdravljajo tudi na inšpektoratu za delo, je dejala glavna inšpektorica za delo Katja Čoh Kragolnik. “Mislim, da zelo pripomore k temu, da je delovni čas delavcev bistveno bolj pod nadzorom, delavci imajo večji pregled nad temi evidencami, kar je dobrodošlo, saj to posledično seveda pomeni tudi ustrezno plačilo za delo in pa izplačilo dodatkov k plači,” je ocenila.
Do sedaj so obravnavali 782 kršitev, medtem ko so jih lani skupno 515. Ugotovljene kršitve so bile različne. Med 1. januarjem in 20. oktobrom so delodajalcem izrekli 300 upravnih odločb, 41 odločb o prekrških in 26 plačilnih nalogov, 61 odločb o prekrških, s katerimi je bil delodajalcu izrečen opomin, 196 opozoril po zakonu o prekrških in 81 opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru.
Zadnja novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur prinesla še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljenih ur v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.
Tik preden se je začela uporabljati v praksi, je med delodajalci završalo, da je neživljenjska, minister za delo pa je zato napovedal nov poseg v zakon. Dotlej naj bi inšpektorji na terenu v zvezi z novostmi opravljali zlasti svetovalno funkcijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje