Menu Item
"Naš položaj ne more in ne sme biti odvisen od naklonjenosti in 'dobre volje' vsakokratnih odločevalcev," so prepričani slovenski sodniki, ki so v ponedeljek sedli za skupno mizo. Obenem napovedujejo, da jim v trenutnih razmerah ne preostane drugega, kot da posežejo po dodatnih ukrepih, če vlada do konca tega meseca ne bo sprejela konkretnih ukrepov za izboljšanje njihovega položaja. Premier Robert Golob pa je poudaril, da sodniki niso edini z zahtevami. Po njegovih besedah pogajanja tečejo, a "vsi vemo, da v javnem sektorju žal ne moreš ene skupine obravnavati ločeno od drugih". Na ministrstvu pa menijo, da bi bilo problematiko sodniških plač smiselno rešiti čim prej.
Sodniki so jasni: če vlada do konca meseca ne bo sprejela konkretnih ukrepov za izboljšanje položaja sodnikov, bodo “posegli po dodatnih ukrepih”.
Za to potezo so se odločili v ponedeljek, ko so na sestanku odprli razpravo o svojem trenutnem položaju.
“Še pred sprejemom plačne reforme sodniki ponovno pozivamo k takojšnji odpravi plačnih nesorazmerij. Pri tem poudarjamo, da naš položaj ne more in ne sme biti odvisen od naklonjenosti in ‘dobre volje’ vsakokratnih odločevalcev,” so zapisali v sporočilu za javnost. Dodali so, da je obstoječa vlada javno priznala, da je položaj sodnikov treba izboljšati, predvsem pa poskrbeti za odpravo plačnih nesorazmerij, zaradi katerih plače zaostajajo tudi za več kot 20 odstotkov za drugimi plačami v javnem sektorju.
Premier Robert Golob, ki je sicer na občnem zboru Slovenskega društva sredi januarja napovedal dodatek pravosodnim funkcionarjem v višini 600 evrov bruto, je danes dejal, da potekajo pogajanja z vsemi skupinami v javnem sektorju. Verjame, da bodo znotraj teh pogajanj našli tudi ustrezno rešitev za sodno vejo oblasti, je dodal v izjavi ob robu podpisa dogovora med vlado, gospodarstvom ter izobraževalno in raziskovalno sfero o partnerstvu za tehnološki razvoj in inovacijski preboj. Premier je še povedal, da sodniki niso edini z zahtevami. Po njegovih besedah pogajanja tečejo, a “vsi vemo, da v javnem sektorju žal ne moreš ene skupine obravnavati ločeno od drugih”.
Na ministrstvu za pravosodje pa so v odzivu za STA poudarili, da je sodstvo ena od treh vej oblasti, ki ji tako slovenski ustavni red kot mednarodni standardi zagotavljajo materialno neodvisnost, ki jo je dolžna zagotavljati država. Pritrjujejo sodnikom, da je trenutni položaj neustrezen, po oceni ministrice Dominike Švarc Pipan pa tudi neustaven, zato ga je treba čim prej sanirati.
Kot so spomnili, je tudi ustavno sodišče leta 2008 izrecno zapisalo, da se sodniške plače ne smejo nižati tako v nominalni kot v znatni realni vrednosti. “Zato tudi menimo, da bi bilo smiselno problematiko sodniških plač rešiti čim prej, in ne čakati na ureditev funkcionarskih plač leta, kot je predvideno po časovnici plačne reforme,” so zapisali v odgovoru.
Vlada je sicer konec januarja v DZ tudi vložila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, a ga je ob opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ o morebiti ustavnopravno spornih določbah že kmalu zatem umaknila iz zakonodajnega postopka. Tako naj bi zdaj vlada plače pravosodnih funkcionarjev urejala v okviru reforme sistema plač v javnem sektorju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje