Menu Item
Po letu in pol so strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem izobraževanja, pripravili nov nacionalni program, kako naj bo v prihodnjem desetletju videti izobraževanje od vrtca do konca srednje šole. Na osnutek so prejeli skoraj 500 pripomb. Številne so se osredotočale na dva nivoja mature iz slovenščine, uvedbo obveznega leta vrtca, izobraževanje učencev priseljencev in spodbujanje gibanja. Kaj so spremenili in katere njihove rešitve ostajajo?
Delovna skupina je po letu in pol piljenja oblikovala končen predlog nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. V prvotnem osnutku so spisali 21 strateških ciljev in 284 ukrepov na šestih področjih, zdaj pa so zbrali 486 pripomb in komentarjev ter tako oblikovali 21 strateških ciljev, 55 strateških podciljev in 306 ukrepov. Spremenili so predvsem srednješolsko in glasbeno izobraževanje, vključili so dijaške domove, dodali ukrepe, povezane z izobraževanjem priseljencev ter izobraževanjem na narodno mešanih območjih.
Po besedah vodje delovne skupine in dekana ljubljanske pedagoške fakultete Janeza Vogrinca kljub kritikam delovna skupina vztraja pri predlogu, da se matura iz slovenščine izvede na dveh ravneh. “Ta ukrep je mišljen v podporo zvišanja ravni znanja učnih jezikov. Ukrep ne gre v smislu zbliževanja splošne in poklicne mature, ne gre za nižanje standardov znanja, nasprotno: obstoječa raven je po našem mnenju osnovna raven, za dijake, ki so na tem področju učno zmožnejši, pa je treba pripraviti zahtevnejšo raven mature,” je rekel.
Ohranili bi dve ravni mature še pri matematiki in tujem jeziku, uvedli pa bi jih pri vseh splošnoizobraževalnih predmetih. Dijaki, ki želijo opraviti splošno maturo, bi morali na višjem nivoju opraviti vsaj dva predmeta: enega izmed obveznih in enega izmed izbirnih predmetov. Delovna skupina predlaga, da bi ustne izpite za maturo dijaki opravljali med poukom in do konca aprila.
Dijaki srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja pa bi po predlogu nacionalnega programa morali za vpis na univerzitetne študijske programe opraviti obvezne predmete splošne mature. Tem dijakom ne bi bilo treba nobenega od teh predmetov opraviti na višji ravni. “Po našem predlogu ti dijaki nimajo priznane splošne mature, imajo pa odprta vrata za študijske programe, ki bodo sprejemali dijake s poklicno maturo,” je opisal Vogrinc. Poudaril je, da je tem dijakom treba ustrezno pripravo na maturo zagotoviti na šolah.
Delovna skupina je v nacionalni program jasno zapisala tudi, da mora srednješolska izobrazba postati izobrazbeni standard. “Država mora vsakemu posamezniku, in to kadarkoli v življenju, omogočiti brezplačno pridobitev najmanj srednješolske izobrazbe,” je povedal Vogrinc in dodal, da to ne pomeni podaljševanja obveznega izobraževanja.
Predlagajo še, da se evalvira poklicno srednješolsko izobraževanje in ugotovi, kateri programi še služijo izobraževanju za vstop na trg dela ter kateri so tisti, ki dijake pripravljajo za terciarno izobraževanje.
Vrtec ne bo obvezen
Sprva je delovna skupina predlagala, da bi morali otroci pred vstopom v osnovno šolo obvezno obiskovati eno leto vrtca. Številni so ob tem predlogu opozorili, da je po ustavi obvezno le osnovnošolsko izobraževanje in da bi tak predlog terjal ali podaljševanje osnovne šole ali spremembo ustave.
Zato se je delovna skupina odločila, da ta ukrep preoblikuje. Predlaga, da bi se otroci, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo, vključili v krajši program vrtca. Tega bi podaljšali na od 240 do 480 ur, potekal pa bi od marca do septembra, ko otrok začne obiskovati šolo. “Približno 1.000 otrok v Sloveniji ni vključenih v predšolsko vzgojo. Po različnih raziskavah in analizah so to ravno tisti otroci, ki bi najbolj potrebovali vključitev v predšolsko vzgojo,” je dejal Vogrinc.
Vogrinc je poudaril še, da delovna skupina nasprotuje velikim vrtcem. Predlagajo, da bi lahko imeli vrtci največ 45 oddelkov. Predlagajo pa tudi, da bi se postopno dvignila zahtevana stopnja izobrazbe za ravnatelje vrtce na magistrsko stopnjo izobrazbe.
Učenci priseljenci: “Naučiti se morajo slovenščine”
Delovna skupina v posodobljenem nacionalnem programu predlaga, da bi se za vsakega na novo vključenega učenca priseljenca v ustreznem deležu zagotovila sistematizacija delovnega mesta učitelja za začeten pouk slovenščine. Dodatne ure slovenščine predlagajo tudi v tretjem in četrtem letu po vključitvi učenca priseljenca v osnovno šolo, če učenec ne doseže zadovoljivega nivoja znanja jezika.
“Z ukrepi sporočamo, da je znanje slovenščine za priseljence osnovni pogoj za sledenje pouku vseh ostalih predmetov,” je povedal Vogrinc. Določiti bo treba sicer še, koliko slovenščine morajo znati učenci priseljenci, da se lahko vključijo k pouku, in kako ocenjevati slovenščino kot tuji jezik. “Jasno sporočamo, da ni dovolj, da učenci priseljenci samo prisostvujejo pouku slovenščine, ampak da se morajo naučiti slovenskega jezika do točke, ko bodo lahko normalno sledili pouku.”
Dodatna ura športne vzgoje v zadnjem triletju osnovne šole
Področje, na katerem je delovna skupina prisluhnila številnim pobudam, je spodbujanje gibanja učencev. Tako je gibalna aktivnost postala poseben podcilj nacionalnega programa. Predlagajo, da se v zadnjo triado doda ena ura športa na teden. Vsakemu učencu pa bi se zagotovilo pet ur gibanja tedensko: poleg športne vzgoje sem sodijo tudi izbirni predmeti, športni dnevi, obvezne izbirne vsebine, razširjen program … V srednjih šolah pa bi se gibanje lahko usmerilo v krepitev preventive za preprečitev poklicnih tveganj.
Predlagajo tudi stabilne investicijske vire za izobraževanje, ki bo omogočalo vsaj petletno načrtovanje investicij. Do leta 2033 je treba povečati javna sredstva za vrtce, osnovne in srednje šole z zdajšnjih 4,17 odstotka BDP na najmanj 4,6 odstotka BDP. Predlagajo pa dodatno financiranje zavodov s posebnimi okoliščinami, kamor sodijo geografska oddaljenost od mest, slabša socialnoekonomska razvitost okoliša ali večje število učencev priseljencev.
Zdaj pa je delovna skupina štafeto predala ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ki bo predvidoma v šestih mesecih pripravilo akcijske načrte za uresničevanje nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. V akcijskih načrtih bo ministrstvo predvidelo nosilce posameznih sprememb, časovnice, predviden strošek in vire financiranja. Ministrstvo je, tako Vogrinc, zagotovilo tudi, da bodo nacionalni program septembra obravnavali tudi v parlamentu.
Minister za izobraževanje Darjo Felda je ob tem napovedal, da bodo predlog nacionalnega programa na ministrstvu preučili. “Verjamem, da bomo skupaj našli ustrezne rešitve, ki bodo odgovorile na izziv, kakšen vzgojno-izobraževalni sistem si želimo in potrebujemo,” je sporočil.
Združenje ravnateljev in pomočnikov pozdravlja več novosti v predlogu
Več novosti v predlogu glede na osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja je smiselnih, meni predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič. Tako pozdravlja predlog sprememb na področju poučevanja učencev priseljencev, poudarja pa, da pristojni na področju šolstva ne bi smeli delati le lepotnih popravkov. Mihelič je še navedla, da so program sestavljali strokovnjaki, ki so “kar dobro preigrali različne možnosti in tudi vem, da so se zelo slišali, vsaj v večini skupin”. Želi pa si, da bi šole imele več prostih rok za odločanje o vsebinah programa glede na potrebe učencev in okolja, v katerem šola deluje. Opozorila je, da številni zakoni in pravilniki področje šolstva pretirano določajo. “Menim, da je to napačna pot,” je dejala. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje