Gimnazija je prehodno obdobje, ko se številni dijaki pravzaprav še odločajo o svoji nadaljnji poklicni poti. Daje široko splošno znanje in pripravlja na študij. Pa sploh še opravlja to vlogo? Je znanje, ki ga dobijo dijaki še vedno kakovostno, ali gimnazija postala zgolj priprava na maturo? Kako rešiti problematiko petega predmeta, ki vrata na univerzo odpira dijakom s poklicno maturo? In kako nadarjenim dijakom ponuditi več?
Ideje, predloge, načrte in mnenja o tem, kakšno je in kakšno bi moralo biti gimnazijsko izobraževanje, so na ljubljanski pedagoški fakulteti predstavili strokovnjaki. Javno predstavitev mnenj je organizirala skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033, ki jo vodi dekan pedagoške fakultete Janez Vogrinc.
Naloga gimnazije je, da dijakom da kakovostno izobrazbo in jih pripravi na študij, je prepričan Vogrinc. Prvotno je bila namenjana najbolj nadarjenim učencem. Vendar pa je danes vprašanje, kako odlično znanje še dosegajo dijaki. “Čas je, da premislimo in oblikujemo formalne spremembe, ki ne bodo zagotavljale le kakovostne izobrazbe, ampak tudi podlago za študij,” je dejal.
Spremembe, ki bi jih uvedli v gimnazijski program, morajo biti premišljene, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Jasna Rojc. “Gimnazija je garancija kakovosti, rokohitrski ukrepi pa predstavljajo veliko tveganje. Zato se predlagane spremembe običajno najprej preizkusi, nato pa se poseže v program.”
Vendar to ne pomeni, da se gimnazija ne spreminja. Marjan Šimenc iz ljubljanske filozofske fakultete je spomnil na Heraklitov izrek, da nihče ne stopi dvakrat v isto reko. “Spreminja se družba, spreminjajo se dijaki, spreminjajo se pričakovanja staršev in predstave učiteljev,” je dodal.
Kakšne spremembe predlaga stroka?
Čeprav gimnazijski program izobraževanja predstavlja standard, strokovnjaki predlagajo spremembe, ki bi odpravile pomanjkljivosti sistema in ga nekoliko posodobile.
Prva težava, s katero se soočajo gimnazije, nastane že ob vpisu bodočih dijakov. Številni imajo namreč odlične ocene, ki pa ne odražajo nujno tudi odličnega znanja. Zato pozdravljajo možnost, da bi se pri vpisu na srednjo šolo upošteval tudi rezultat nacionalnega preverjanja znanja (NPZ).
Gimnazijski ravnatelji predlagajo, da bi srednje šole upoštevale tako uspeh v osnovni šoli (ta bi prinesel 60 točk) kot tudi NPZ (ki bi prinesel 50 točk) in uspehe iz tekmovanj (10 točk). “Tako bi se izognili temu, da bi se osnovnošolci učili samo za ocene,” je rekel ravnatelj Gimnazije Poljane Srečko Zgaga.
Vendar obstaja bojazen, da bi se zgodilo podobno kot v srednjih šolah. “Če nekatere gimnazije zadnji letnik uporabijo le za pripravo na maturo, bi se to lahko zgodilo tudi v osnovnih šolah,” je spomnil rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.
Višji in nižji nivo mature ter zunanje ocenjevanje seminarskih nalog
Da bi odgovorili na potrebe nadarjenih dijakov, predlagajo uvedbo nivojev pri vseh maturitetnih predmetih. Trenutno vsi dijaki slovenščino pišejo na višjem nivoju, pri tujih jezikih in matematiki pa lahko izberejo nivo. Vendar, če izberejo dva tuja jezika, pri obeh ne morejo dobiti ocene iz višjega nivoja, je spomnila predsednica Državne komisije za splošno maturo Marina Tavčar Krajnc.
Strokovnjaki so možnost, da bi dijaki vse predmete na maturi pisali na dveh nivojih, načelno podprli. Direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc pa je poudaril, da nivojsko ne sme iti na račun količine in kakovosti znanja. Uvedba dveh nivojev pa mora dijakom omogočiti, da gimnazijo končajo z več znanja in ne manj.
Predlagajo tudi spremembo delov mature, ki jih ocenjuje šola, s katere prihaja dijak. Pod to sodijo na primer seminarske naloge, ustni izpiti in laboratorijske vaje. Izkušnje so namreč pokazale, da dijaki pri tem dobijo previsoko oceno za znanje, ki ga imajo. Tavčar Krajnc je izpostavila možnost uvedbe supervizije.
Upokojeni ravnatelj in nekdanji direktor zavoda za šolstvo Ivan Lorenčič pa je spomnil, da ta rešitev pri mednarodni maturi že obstaja. Tam oceno učitelja še enkrat preveri zunanji strokovnjak, ki ima možnost, da prilagodi ocene. Branko Slivar iz zavoda za šolstvo pa je predlagal uvedbo maturitetne raziskovalne naloge, ki bi neko temo obravnavala interdisciplinarno.
Konec petega predmeta? Za izbirni del bi lahko štela strokovna predmeta
Strokovnjaki so opozorili tudi na problematiko t. i. petega predmeta, ki dijakom srednjih poklicnih in strokovnih šol omogoča prehajanje v terciarno izobraževanje. “Poklicne in strokovne šole so vedno manj poklicne, ampak vedno bolj služijo vpisu na fakultete,” je poudaril Šimenc in dodal, da bi bilo zato treba v poklicnih in strokovnih srednjih šolah okrepiti splošne predmete.
Dijaki s poklicno maturo so manj uspešni na univerzitetnih programih, pa je izpostavila Tavčar Krajnc. Zato si želijo, da bi srednje šole dijakom omogočila znanja, ki jih potrebujejo za akademski študij. “Želimo si, da bi dijaki srednjih strokovnih šol, ki si želijo na univerzitetni študij, opravili splošni del mature pri treh obveznih predmetih. Pri izbirnosti pa bi ostali na tem, da bi strokovna predmeta razumeli kot njihovo izbirnost,” je rekla.
Več izbirnosti in spremembe poučevalnih praks
Na precej kritik je naletala izbirnost v gimnazijah. Številne šole namreč ure, ki bi jih lahko uporabile za dodatne vsebine, namenijo maturitetnim predmetom, češ da so tako dijaki bolje pripravljeni na zrelostni izpit. A bi več izbire lahko dijakom dalo možnost, da razvijejo svoje potenciale, je prepričan nekdanji ravnatelj Stane Berzelak.
Razmisliti bo treba tudi o spremembah poučevalne prakse, saj v gimnazije prihajajo drugačne generacije. “Slabši rezultati na raziskavah, kot je Pisa, so lahko tudi sprememba družbe in sveta, v katerem odraščajo dijaki. Z njimi pa kljub temu še vedno delamo na enak način. Verjetno bo treba preusmeriti gledišče in gledati na dijake takšne, kot so danes,” je rekla Rojc.
Rektor Majdič pa je poudaril, da moramo vzpostaviti šolski sistem, ki bo otrokom omogočal, da jim zrastejo krila, da bodo zmožni leteti, ampak tudi, da bodo razumeli svet.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje