Ob koncu šolskega leta marsikateri starš ne deli brezskrbnosti svojih otrok. Pred njimi sta namreč več kot dva poletna meseca, ko morajo predvsem za svoje mlajše šoloobvezne otroke zagotoviti varstvo, tudi za starejše pa je dobrodošlo, da se vsaj za krajši čas vključijo v organizirane dejavnosti. Lokalne skupnosti sicer subvencionirajo omenjene programe in dejavnosti, vendar pa je število mest praviloma omejeno. Ali bi bilo mogoče programe odpreti za vse otroke? Na Vrhniki temu pritrjujejo.
Bralka iz Ljubljane, ki ima otroka stara 8 in 10 let, še nima načrta, kako bo zanju uredila varstvo v prihodnjih dveh mesecih. “Lani smo plačali dva tedna počitniškega varstva, a nas je to stalo kar precej denarja. Za dva otroka smo plačali skoraj tisoč evrov. Nekaj časa sva bila z možem na dopustu, a so nam še vedno ostali trije tedni ’nepokriti’. Ta čas sta otroka preživela s starimi starši, ki pa živijo v tujini – kar pomeni, da jih ves ta čas nisva videla,” je povedala sogovornica.
Tudi letos se sooča s podobnimi težavami. V programe počitniškega varstva ju zaenkrat ni prijavila; upa namreč, da bo kakšen teden lahko delala od doma, zato da otroka ne bosta sama. “Nimam težav s tem, da sta včasih sama, zaupam jima. Ne želim pa, da to traja daljši čas. Ne dovolim jima, recimo, uporabljati štedilnika, kar pomeni, da potem ves čas jesta tople sendviče.”
Znano je, da je v Ljubljani povpraševanje po subvencioniranih programih počitniškega varstva večje od ponudbe. “Prijateljica mi je opisovala, kako ob 7. uri zjutraj, ko se odprejo prijave, čaka pred računalnikom, da odda prijavo, saj so mesta v nekaj minutah zapolnjena,” še pravi bralka.
V Ljubljani ocenjujejo, da je mest dovolj
Na Mestni občini Ljubljana (MOL) pojasnjujejo, da bodo za sofinanciranje zimskega, poletnega in jesenskega počitniškega varstva, ki ga izvajajo nevladne organizacije, letos namenili malo manj kot 190 tisoč evrov. V programe bo vključenih predvidoma 2639 otrok. “Prijav je več (kot je razpisanih mest, op. a.), zato organizacije vodijo čakalni seznam, v primeru odjave in sprostitve prostega mesta pa pokličejo zainteresirane starše. Tako je bilo npr. pred 14 dnevi v različnih programih še nekaj prostih mest,” so povedali na MOL.
Kot pojasnjujejo, so v preteklih letih na razpisu ves čas povečevali obseg teh programov, letos pa so podprli vse prijavljene programe. “Glede na to, da je bilo pred 14 dnevi še nekaj prostih mest, ocenjujemo, da imajo starši na razpolago primeren obseg različnih programov v ponudbi počitniškega varstva.” Delež na otroka, ki ga sofinancira MOL prek razpisa, znaša največ 15 evrov na dan, prispevek staršev pa je največ 6 evrov na otroka na dan. V posamezen program počitniškega varstva je sicer posamezen otrok lahko vključen največ dva tedna.
Ali je mest za otroke iz socialno šibkejših okolij dovolj?
V vseh programih, ki so sofinancirani prek razpisa in tudi v programih Male ulice, so predvidena mesta tudi za otroke iz socialno šibkejših okolij; zanje je udeležba brezplačna. Na vprašanje, ali je teh mest dovolj, na MOL odgovarjajo pritrdilno: “Do sedaj še nismo imeli primera, da bi imele organizacije kakršnokoli dilemo ali vprašanje pri povečanem vpisu otrok iz teh družin, tako da ocenjujemo, da gre za ustrezen sistem.”
V ljubljanski občini poleg programov, ki so sofinancirani prek razpisa, različne programe izvajajo tudi v javnih zavodih, denimo v Mali ulici, Mladih zmajih, Pionirskem domu, Živalskem vrtu, Ljubljanskem gradu, Športu Ljubljana in v drugih. “Poleg tega pa omogočamo številna medvrstniška druženja v okviru sosesk, kot je npr. ulično delo javnega zavoda Mala ulica v Celovških dvorih štirikrat tedensko, kar poteka že od leta 2017, na novo pa bodo vzpostavili druženja otrok tudi v Štepanjskem naselju. Ti programi potekajo enkrat tedensko tudi v ostalih mesecih. Tudi v poletnem času polno deluje javni zavod Mladi zmaji, ki omogoča šolskim otrokom zelo kakovostno preživljanje prostega časa. Zato je nemogoče podati oceno, za koliko otrok (in kolikšen delež generacije) omogočamo udeležbo, saj programi omogočajo sodelovanje tudi za krajši čas in so brez predhodne prijave,” so še zapisali.
Na Vrhniki brezplačno varstvo za vse otroke
Nekoliko drugače so se počitniškega varstva lotili na Vrhniki, kjer je ves julij in tri tedne avgusta (razen zadnji teden v mesecu) zagotovljeno počitniško varstvo za vse otroke, ki je za vse tudi brezplačno. Kot je povedal tamkajšnji župan Daniel Cukjati, program organizira javni zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem.
“S programom celodnevnega počitniškega varstva je pred več kot desetletjem začel center za socialno delo, namenjeno je bilo socialno ogroženim in v program se je vključevalo po kakšnih pet otrok,” je dejal Cukjati, ki je bil takrat v omenjenem javnem zavodu zaposlen kot referent za šport. Ker se jim je zdelo, da so socialno ogroženi že tako stigmatizirani, in ker so se kazale potrebe tudi drugje, so se zavzeli za to, da bi program prevzel javni zavod in da bi bilo varstvo dostopno vsem. Pred 15 leti je ideja zaživela, pravi, in v začetku se je povprečno vključevalo po 20 udeležencev na dan.
Danes se v počitniško varstvo vključuje med 140 in 150 otrok na dan. “Skupaj je v program vključenih 600 osnovnošolcev od 1500, kolikor jih je v občini; večinoma so to učenci prve triade, program pa je odprt tudi za otroke, ki zaključujejo vrtec. Starejši se večinoma udeležujejo le izletov – enkrat tedensko je namreč organiziran kopalni izlet. Sicer pa dejavnosti večinoma potekajo v športnih objektih in športnih parkih na Vrhniki. Kot animatorji sodelujejo študenti, med njimi je veliko študentov fakultete za šport. Vključena so tudi športna društva oziroma njihovi animatorji in trenerji, ki vodijo različne športne dejavnosti,” je še pojasnil sogovornik.
“Ni župana, ki bi si upal ukiniti ta program”
Po njegovih besedah program občino stane 45 tisoč evrov. V tej ceni ni uporabe športnih dvoran, s katerimi upravlja javni zavod. Namesto da bi torej poleti samevale, jih uporabljajo otroci, je dejal Cukjati. V ceno tudi ni všteta prehrana – to otroci lahko prinesejo s sabo, če se odločijo za organizirano kosilo, pa ga plačajo sami. “Gostinci nam pridejo zelo nasproti s cenami,” pravi Cukjati in doda, da je bila cena toplega obroka lani okrog štiri evre. Lokalne pekarne in drugi dobavitelji jim poleg tega donirajo tudi kruh in sadje.
“Ta program se je tako dobro prijel, da ni župana, ki bi si ga upal ukiniti,” je še povedal Cukjati in ob tem omenil pozitivne multiplikativne učinke. “Športna društva sama povedo, koliko več imajo vpisov v jesenskem času, ker otroci v času počitnic spoznajo različne dejavnosti.” Interes za takšno preživljanje poletnih počitnic se je sicer razširil tudi v druge občine. Kot pravi sogovornik, so se povezali z občino Horjul, ki subvencionira udeležbo tamkajšnjim otrokom, nekaj pa jih prihaja tudi iz ostalih občin; zanje polno ceno plačajo starši.
Vse več zaposlenih staršev ne more otrokom omogočiti letovanja
Predsednica Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste – Polje Anita Ogulin podpira zamisel brezplačnega počitniškega varstva za vse, poudarja pa, da mora lokalna skupnost oziroma država poskrbeti predvsem za socialno šibkejše. “Počitniško varstvo je predvsem za mlajše otroke in otroke staršev, ki so zaposleni, nujno. Pa tudi če so starši doma in je za otroka poskrbljeno, je zanj dobro, da se v času počitnic udeležuje medvrstniškega druženja. Vsem otrokom bi morali omogočiti vključitev v dejavnosti, ki bi okrepile njihova močna področja in s katerimi bi zagotovili druženje in socializacijo na drugačen način, kot je to v času pouka, utrjevanje prijateljstev, nova poznanstva in tako naprej.”
Ogulin, ki opozarja, da bi morale biti počitniške dejavnosti za vse iz socialno šibkejših okolij brezplačne, ob tem poudarja, da socialno šibki niso (več) samo tisti, katerih starši nimajo službe. “Vse več imamo primerov, ko starši delajo, a otrokom ne morejo omogočiti niti enega organiziranega izleta v času počitnic.” Prijav na brezplačna in subvencionirana letovanja imajo pri ZPM vse več; tudi letos jih je toliko, da so odprli čakalne vrste, pravi. Problem pa po njenih besedah ni kader, ampak prostorske kapacitete. Zato se zavzema, da bi šole med počitnicami odprle svoja vrata društvom in zvezam, saj so tam igrišča in druga infrastruktura, ki otrokom omogoča druženje.
Štefanc: Šole bi morale biti odprte tudi med počitnicami
Tudi profesor na Oddelku za pedagogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti Damijan Štefanc se strinja, da je vključevanje v organizirane dejavnosti v času počitnic pomembno, saj otroku zagotavlja možnost druženja z vrstniki. To je po njegovi oceni še bolj pomembno po izkušnji pandemije in obdobjih izolacije, ki je otrokom v ključnem obdobju odvzela dragoceno priložnost za vzpostavljanje socialnih stikov. Hkrati je to čas za kakovostne prostočasne dejavnosti, za katere med šolskim letom ni dovolj časa, pravi.
Pri vključevanju otrok v organizirane dejavnosti ne gre pretiravati, opozarja Damijan Štefanc. Za nekoliko starejše otroke je zelo pomembno, da del prostega časa preživljajo tudi samostojno. “Starši imajo včasih občutek, da morajo otrokov čas čim bolj sprogramirati, a to ima lahko tudi kontraproduktivne učinke. Dobro je, da se otroci znajo tudi dolgočasiti, preživljati čas sami s seboj; mora jim biti udobno samim s seboj in s svojim razmišljanjem,” pravi profesor. Starši naj se glede časa, ko so otroci sami doma, z njimi dogovorijo, kako bodo ta čas preživeli, svetuje. “Sodobna tehnologija gibalno in kognitivno pasivizira, zato je potrebno najti pravo mero časa, ki ga otroci namenjajo temu.”
“V obstoječem sistemu, ki temelji na družbeni neenakosti, bi se morali kot družba in država dogovoriti, kaj je standard kakovostnega počitniškega varstva, ki ga želimo javno zagovarjati, potem pa v to kanalizirati tudi določena sredstva,” pravi sogovornik. Pri tem bi morali zasledovati čim večjo socialno pravičnost, kar v tako majhni državi po njegovi oceni ne bi smel biti problem. “Tukaj pa se postavlja vprašanje, kako dejavnosti in prostore za te dejavnosti čim bolj odpreti in kako vključiti čim več otrok, ki to potrebujejo,” poudarja.
Odgovor bi lahko vsaj delno bil v odpiranju šol v času poletnih počitnic, meni Štefanc. “Že dlje časa sistematično pozivam k razmisleku, kako javne prostore odpreti javnosti. Kako preseči ta koncept, da se šole popoldne, sploh pa med počitnicami zaprejo.” Takšna sprememba bi sicer zahtevala številne dodatne ukrepe in prilagoditve, dodaja sogovornik, a bi širši skupnosti prinesla številne koristi. Tudi otrokom, ki bi s tem dobili nov – brezplačen – prostor za preživljanje prostega časa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje