Menu ItemV prvem N1 SOOČENJU, ki smo ga vsebinsko namenili razmeram v Ukrajini, smo gostili predstavnike štirih parlamentarnih strank: SDS, LMŠ, SD in NSi. Z nami so bili poslanec SDS Branko Grims, predsednik LMŠ Marjan Šarec, predsednica SD Tanja Fajon in vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.
Čez dobrih sedem tednov se bomo Slovenci podali na parlamentarne volitve, zadnji teden dni pa so vse oči uprte v Ukrajino. Prvo N1 SOOČENJE je tako bilo namenjeno predstavitvi pogledov na razmere in vojno v Ukrajini. Z nami so bili predstavniki štirih parlamentarnih strank: poslanec SDS Branko Grims, predsednik LMŠ Marjan Šarec, predsednica SD Tanja Fajon in vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.
Kaj še lahko Slovenija, EU in Nato storijo?
Države Evropske unije (EU) in članice zveze Nato, s tem tudi Slovenija, za zdaj proti Rusiji uvajajo ekonomske sankcije, v Ukrajino pa pošiljajo orožje, humanitarno pomoč in sprejemajo begunce. Na vprašanje, kaj naj države EU in Nato še storijo, je Fajon odgovorila, da je nasilje nad civilisti največji zločin. “Vladimir Putin krši mednarodno pravo, je agresor,” je dejala, v Evropskem parlamentu pa je (pre)pogosto slišala tudi, da je vojni zločinec, ki bo odgovarjal pred kazenskim sodiščem. “Pozdravljam odzivnost in enotnost EU ter podporo Slovenije v tej enotnosti, ko gre na eni strani za pozive k miru, dialogu ter sankcije za osamitev Putina. Potrebujemo usklajeno akcijo v Sloveniji in Evropi. Srčno upam, da bodo pogajanja prinesla napredek. Potrebna je skupna evropska in svetovna enotnost za osamitev Putina. Predvsem pa se moramo zavedati, da je pred nami humanitarna in begunska kriza,” je poudarila, izpostavila pa tudi kibernetske, energetske izzive ter podražitve hrane.
“V enem tednu se je spremenilo veliko. Spomnite se, da je pred tednom dni sedanja opozicija kritizirala predsednika vlade, ko je predlagal ukrepe, ki so danes splošno sprejeti v okviru EU,” je dejal Grims, ki meni, da je Rusija že izgubila vojno, in sicer v tistem trenutku, ko se je Ukrajina postavila noge. “Zahod mora nadaljevati s sankcijami in vsestransko pomočjo Ukrajini ter poskrbeti, da se vzpostavi nazaj ravnotežje, mir in mednarodno pravo, ki ga je Putin z agresijo Rusije na Ukrajino tako grobo kršil,” meni poslanec SDS. Spomnil je tudi, da je premier Janez Janša pozval k hitri priključitvi Ukrajine v EU, saj je naša skupna naloga, da ji pomagamo, da se postavi nazaj na noge.
Premier Janša je predlagal, da zveza Nato zapre zračni prostor nad Ukrajino, kar bi po ocenah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, pa tudi zahodnih voditeljev ameriškega predsednika Joeja Bidna in britanskega premierja Borisa Johnsona pomenilo neposreden spopad Nata in Rusije, česar pa ni v načrtu. K zaprtju zračnega prostora s strani Nata vedno bolj poziva tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki meni, da to ne bi pomenilo spopada med zvezo Nato in Rusijo.
Šarec je v odzivu na Grimsov komentar izpostavil, da nasprotovanja opozicije ni zasledil in meni, da so vse slovenske stranke enotne v pogledu na Ukrajino. “Obtoževanje opozicije za karkoli tukaj ni na mestu,” je dejal. “Zaprtje zračnega prostora pomeni vojno napoved, to pomeni, da bi Nato sestrelil vsako rusko letalo, ki pride nad Ukrajino. Je pa Slovenija del EU in zveze Nato, naloga Slovenije je usklajeno delovati s tema dvema organizacijama,” je dejal Šarec, a opozoril, da vladajoča stranka izkorišča vojno v Ukrajini za samopromocijo. “Mislim, da je šlo tukaj vse skupaj vendarle predaleč. Slovenija mora biti aktivna članica obeh organizacij, usklajeno delovati, kot tudi počne,” je opisal in naštel, da je naša država v Ukrajino že poslala orožje in se pripravlja na sprejem beguncev iz Ukrajine. Predsedniku vlade je svetoval, naj “malce manj tvita in se malce manj ven meče”.
“Vse stranke podpiramo ravnanja Slovenije, ki so proti agresiji, podpiramo tudi sankcije. Razne insinuacije, da smo čemurkoli nasprotovali, tukaj niso na mestu,” se je Šarec znova odzval na Grimsov namig, da so leve stranke še pred tednom dni dvomile v razsežnosti rusko-ukrajinskega konflikta.
“Najbolj ključno je, da ne izgubimo upanja. Politika ima nalogo, da ljudem daje upanje. Razumeti moramo Putinov cilj. Putinov cilj je obnova ruskega imperija in Ukrajina je dejansko le prva etapa. Če bo padla Ukrajina, bo Putin šel naprej s ciljem, da obnovi ruski imperij,” je dejal Horvat. Zadovoljen je, da od prejšnjega četrtka naprej vsi zelo dobro razumejo, da je varnost ena najpomembnejših vrednot. “Prisluhniti moramo Zelenskemu, ki je nedavno prosil ‘pomagajte nam, borili pa se bomo sami’,” je poudaril Horvat.
“Razlika med Ukrajino in Šarcem je, da Ukrajina ni vrgla puške v koruzo,” je Grims odvrnil Šarcu.
Ali je Putin vojni zločinec?
Na vprašanje, ali je ruski predsednik Putin vojni zločinec, je Fajon odgovorila pritrdilno. “Nihče ne ve, kako daleč bo šla ta vojna, prisotne so tudi grožnje z jedrskim orožjem,” je poudarila. Po njenem mnenju je Belorusija naslednja, proti kateri moramo vpeljati sankcije. Tako Šarec, Horvat kot Grims so prav tako pritrdili, da je Putin vojni zločinec.
Begunci kot posledica vojne
Posledica vojne so tudi begunci. Po podatkih Združenih narodov (ZN) je številka beguncev iz Ukrajine že presegla milijon. Na tej točki je razburil tvit, ki ga je nedavno objavila vlada in hitro izbrisala, gre pa za vsebinski povzetek izjave notranjega ministra Aleša Hojsa: “Ukrajinski begunci prihajajo iz okolja, ki je v kulturnem, verskem in zgodovinskem smislu nekaj povsem drugega kot okolje, iz katerega prihajajo begunci iz Afganistana.”
“Ločiti je treba, kdo je v resnici begunec, kdo pa je ilegalen migrant,” meni Grims. “Že takrat, ko je šlo za masovni prihod beguncev iz radikalnega Islama, to niso begunci, to so moški. Že takrat sem opozarjal, kdo so pravi begunci, to so ženske in otroci,” je opisal Grims. Na vprašanje, ali je EU na tem mestu dvolična in ali je bil takšen tvit rasističen, je Fajon pritrdila. “Je dvoličnost, ampak ne celotne EU,” je dejala in spregovorila o humanosti ter človeškem pristopu.
“Kar se tiče beguncev, ki bežijo iz vojne iz Ukrajine, tem moramo brezkompromisno pomagati,” je dejal Horvat in poudaril, kot pred tem Grims, da to niso ekonomski migranti. Horvat je dodal, da o tvitu ne bo razpravljal. “Jutri bo iz nesrečne Ukrajine prišlo po moji oceni dva milijona ljudi. O tem se moramo pogovarjati,” je dejal.
Šarec meni, da že sam izbris tvita kaže, da vlada ne more stati za temi besedami. “Morda pa so dobili iz Evrope kakšno sugestijo, da to ni evropsko. Kdo smo mi tukaj v varnih domovih, da bomo sodili, kdo je pravi begunec in kdo ni pravi begunec,” je odgovoril. Poudaril je, da so se v stranki LMŠ zavezali, da bodo umaknili rezilno žico na meji. “Ograja je bila že postavljena, ko smo mi prevzeli vlado. To je vprašanje, ki ga bo treba v prihodnje reševati. Ločevati ljudi na prave in neprave v današnjem času nima mesta,” je dejal.
Tudi Fajon je dejala, da si želi in bo delala na tem, da bi ograjo s slovenske meje umaknili. “Praktično smo zgradili trdnjavo Evrope. Bistveno več denarja moramo nameniti za boj proti ilegalnemu priseljevanju in varne koridorje za ljudi, ki potrebujejo pomoč,” je opisala predsednica stranke SD. Grims je dejal, da evropski akti jasno kažejo, kdo ima in kdo nima pravice do azila. “Evropa je enostavno premajhna. Zato je treba spoštovati pravilo, da obstaja le tista država in skupnost, ki brani svoje zunanje meje. Zato je bila ograja na meji pomembna, ker je dala jasen signal, da tisti, ki niso upravičeni do azila, niso dobrodošli. Ko pa gre za prave begunce, oni ne pridejo na ograjo, ampak pridejo na mejni prehod in zaprosijo za azil,” meni Grims.
“Nova Slovenija ni ograje postavila. Je na šengenski meji in migrantski val pretežno ilegalnih migrantov je vseboval marsikoga. Dovolj je politike s cvetjem v laseh. Zelo jasno moramo ločiti med begunci, ki bežijo pred smrtjo in ilegalnimi migranti,” je ponovil Horvat. Opozoril je, da bi Slovenija lahko postala migrantski žep in “da tega ne bomo zdržali”.
Ekonomske posledice vojne
Soočili smo tudi poglede na ekonomske posledice. Cene energentov in cene hrane letijo v nebo. EU 44 odstotkov plina in 25 odstotkov nafte uvozi iz Rusije. Premog se je v sredo podražil za 32 odstotkov in dosega rekorde. Kaj mora narediti Slovenija za blaženje ekonomskih posledic te vojne? Šarec je odgovoril: “Slovenija je del EU in ti ukrepi morajo biti čim bolj usklajeni. Prvo, kar te lahko reši, je diverzifikacija virov. Čim prej bi bilo dobro tudi napolniti rezerve plina v Evropi, to je kratkoročno. Dolgoročno je ukrep prehod na druge energente.”
Fajon je na vprašanje odgovorila: “Evropa ima za naslednje tedne zime dovolj energentov za oskrbo. Hkrati se pospešeno gradijo terminali, iščejo se različne povezave za diverzifikacijo energentov. Ne moremo si dovoliti, da smo odvisni od nekoga, ki nas ogroža. EU bo morala še pospešeno pospeševati investicije. Cene energentov in cene hrane bodo šle gor. V Sloveniji potrebujemo resen strateški, finančni in strokovni razmislek.”
Grims je odgovoril: “Treba se bo resno vprašati, kdo je plačeval vsa razna gibanja, ki so dosegla, da se zapirajo jedrski reaktorji v Nemčiji, zato je Evropa ostala odvisna od ruskega plina. Moramo se obrniti na sosednjo Hrvaško in omogočiti dotok plina. Na območju Kopra bo treba hitro pristopiti k izgradnji novega terminala, da bomo odvisni sami od sebe. Danes je svet tak, da moraš biti odvisen sam od sebe.”
Na vprašanje o pomoči podjetjem je Horvat odgovoril, da razprave tečejo, o konkretnostih pa ne more govoriti. “Energije je v svetu dovolj, bo pa visoka energija. Že pred 10 leti smo dali soglasje za plinski terminal na Obali. Prvič v zgodovini spodbujamo geotermalno energijo. Strinjam se, da bodo okoljevarstvene organizacije pritiskale in ne bodo dovolile, tako kot pri vetrnih elektrarnah.”
Za koliko se bo podražilo življenje?
Na vprašanje, za koliko se bo življenje podražilo za vse nas, je Horvat odgovoril: “Če bi bil vedež, ne bi bil revež.”
Srednjeročno je ocenil, da se bodo cene podražile za 10 odstotkov. Šarec je poudaril, da je tudi inflacija zelo velika. “Cene so šle v nebo. Mislim, da je 10 odstotkov kar za pričakovati, zagotovo,” je dejal predsednik LMŠ. Fajon je poudarila, da je to nepredvidljivo zaradi vojne v Ukrajini. Grims je odgovoril, da kulturni marksizem v evropskih institucijah dela Evropo šibkejšo. “Verjetno je pričakovati, da bo padec, ki bo sledil zaradi te vojne, nekoliko večji,” je dejal.
Vojna spremenila dinamiko predvolilne tekme
Nesporno je, da vojna v Ukrajini pomembno spreminja tudi dinamiko slovenske predvolilne tekme. Opozicija očita Janši, da zlorablja vojno za predvolilno promocijo, na drugi strani pa je podpredsednik stranke SD Matjaž Nemec premierja vprašal, ali meni, da bi bil lahko napad na slovenski konzulat v Harkovu povezan s sovražno retoriko, s katero, da Janša izpostavlja našo državo. Fajon je dejala, da tega zapisa ni videla. “Mogoče je neprimeren, ker smo v trenutku, ko napadanje in laži niso na mestu. Skrbi me prihodnost ljudi Slovenije, Evrope in Ukrajincev, ki danes trpijo,” je odgovorila, potegnila paralelo med avtokrati v Rusiji, Orbanom in Janšo ter se od zapisa podpredsednika SD distancirala.
Poslanec Horvat in Grims sta bila v sredo na shodu v podporo Ukrajini na Kongresnem trgu. Kot govorci so na njem nastopili predsedniki koalicijskih strank, vodila ga je poslanka SDS Eva Irgl, zato opozicija očita, da je bila vojna v Ukrajini zlorabljena v predvolilne namene. “Jaz to preslišim. Osredotočeni smo na to, kako Ukrajincem pomagati,” je dejal Horvat. Grims je dejal, da levica uporablja trik, v katerem za to, kar sama počne, krivi druge, Fajon pa je odvrnila, da je sam Grims izrekel ogromno laži, predvsem o azilnem postopku in dublinskem sporazumu.
Šarec se je medtem udeležil torkovega shoda. “Če želiš nekomu pomagati, pomagaj tako, da boš pomagal, ne pa da nase opozarjaš,” je dejal in prst ponovno usmeril na premierja Janšo. “Prava dobrodelnost je vedno skrita dobrodelnost, tukaj pa se želja pomagati Ukrajini kaže v luči predvolilne kampanje,” je dejal predsednik stranke LMŠ. “Izjemno veliko je paralel med vojno za Slovenijo, napadom JLA in tem, kar se dogaja v Ukrajini,” je odvrnil Grims ter dodal, da so želeli opoziriti prav na te paralele. “Stalno smo poslušali, da zadeva ni enostranska. Po enem tednu se je stvar obrnila in upam, da vsi govorimo isti jezik,” je dodal.
Fajon je vse pozvala, naj vojne in razmer v Ukrajini ne izkoriščajo. Šarec je Grimsa vprašal, kdo v opoziciji je Rusijo podprl pri tem dejanju. “Je pa bilo precej teh izjav, bomo pogledali po medijih,” je odvrnil Grims. “Levičarji imajo tak lep delni spomin,” je dejal, nakar ga je Šarec vprašal, o katerih levičarjih govori. “Posledice krize kakršnekoli nas bolijo tudi zato, ker morda v Evropi nismo v preteklosti naredili kakšne domače naloge,” je dejal Horvat in pri tem omenil širitev EU “ne v smislu teritorija, ampak v smislu širjenja naših vrednot”. Meni, da smo lahko vsaj delno zadovoljni, da je Slovenija med predsedovanjem širitveni proces dala na prioriteto, hkrati pa meni, da se je to zgodilo prepozno.
Celotno prvo N1 SOOČENJE si lahko ogledate tudi tukaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje