Menu ItemPoslanci na današnji izredni seji razpravljajo o vladnih ukrepih za pomoč ob energetski krizi, vrednih okoli 210 milijonov evrov. Koalicijska stran meni, da je pomoč ustrezna in pravočasna, medtem pa opozicija opozarja, da nekateri ogroženi državljani in državljanke do pomoči ne bodo prišli in da je ta prepozna. V N1 STUDIO smo danes soočili nepovezano poslanko Janjo Sluga iz stranke Gibanje Svoboda in infrastrukturnega ministra iz vrst NSi Jerneja Vrtovca.
Prvotni vladni predlog o pomoči je bil pozneje še dopolnjen z amandmaji. Kaj to pomeni za krog upravičencev? “Imamo dva zakona, eden je posebej za gospodarstvo, drugi pa je namenjen prebivalstvu. Ta krog upravičencev za gospodinjstva ostaja enak – 710.000 ljudi bo prejelo t. i. solidarnostni dodatek. Najranljivejši so zagotovo upokojenci in socialno ogroženi, najbolj obremenjene pa so velike družine in prejemniki otroškega dodatka do šestega dohodkovnega razreda,” je upravičence do energetskega vavčerja uvodoma naštel minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
Dodal je, da pri drugem ukrepu z zakonom za 35 odstotkov zmanjšujejo položnice za električno energijo za vsa gospodinjstva, pri tem “pa ne bremenijo proračuna, ne bremenijo davkoplačevalcev”. Po njegovih besedah bodo sredstva v skladu z Evropsko komisijo vzeli iz podnebnega sklada, kar omogoča tudi zakonodaja.
Takoj se je na njegove besede odzvala vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga, rekoč, da to, da državni proračun ne bo obremenjen, ne drži. “Ti ukrepi bodo davkoplačevalce še kako bremenili, saj vlada jemlje tam, kjer bi morala na srednji in dolgi rok zagotavljati odpornost na take podražitve. Takrat bo to bremenilo vse davkoplačevalce,” je dejala.
Kritična je bila tudi do časa, ko bo pomoč izplačana, češ da ta prihaja prepozno in da so ukrepe druge države sprejele že septembra in oktobra. “Glavna težava tega zakona pa je, da od 710.000 ljudi, ki bodo pomoč prejeli, vsi te ne potrebujejo, saj se jim višina položnic ni popolnoma nič spremenila. Vsi ostali pa bodo pomoč prejeli bistveno prepozno in bistveno premalo,” je dodala Sluga.
Vrtovec je dejal, da to ni prvi ukrep vlade za premagovanje energetske revščine. “Mi smo upokojencem že decembra pomagali z enkratnim solidarnostnim dodatkom,” je dejal, v besedo pa mu je skočila Sluga, ki je dejala, da je šlo za dodatek, namenjen premagovanju epidemije, pa ga je vlada zlorabila v druge namene. Infrastrukturni minister se ni dal in je še enkrat poudaril, da gre že za drugi ukrep za pomoč pri premagovanju energetske revščine, da pa so tudi dvignili minimalno plačo. “Danes je to tretji paket, ki ga predlagamo. Če bi bilo narobe, da jemljemo iz podnebnega sklada, bi Evropska komisija rekla ’ne, delate narobe’.”
Sluga je dejala, da opozicija ima alternativni predlog in da so že vložili amandma, ki pa ga je koalicija zavrnila. “V njem smo predvideli, da se pomoč nameni tistim, ki se jim je položnica v kurilni sezoni dejansko povišala. In da dobijo 350, ne 150 evrov, iz iste mase,” je obnovila njihov predlog. “Slišali smo, da se jim je na Jesenicah in v Mariboru položnica dvignila tudi za 200 evrov in več. Enkratni znesek v višini 150 evrov ne bi rešil stiske teh ljudi, ampak potrebujejo bistveno več. Če bi bil ukrep ciljno usmerjen na tiste, ki pomoč res potrebujejo, bi vsak dobil bistveno več.”
Vrtovec je prepričan, da je vladni predlog boljši, saj zajema širšo populacijo ljudi. “Vsako gospodinjstvo bo plačevalo 35 odstotkov manj elektrike, kar je na povprečni položnici 25 evrov. Res sem ponosen, da smo s to zakonodajo to pripravili.” Ob tem je Sluga opozorila, da je znižanje pristojbin na položnicah začasno, do aprila.
Društvo Malih delničarjev Slovenije je že napovedalo, da bo v primeru sprejema zakona o energetskih vavčerjih vložilo ustavno presojo. Srž problema vidijo prav v določbi, ki za tri mesece omrežnino za distribucijo znižuje na nič. V društvu menijo, da se z zakonom posega v njihovo lastninsko pravico, saj bo ukrep zmanjšal dobičke elektrodistributerjev, s tem pa višino dividend za delničarje.
“Agencija za energijo je 1. januarja dvignila omrežnino sredi krize. Je to odgovorno, da sredi krize agencija dvigne omrežnino za 10 odstotkov na račun dobičkov teh podjetij, ki so v preteklosti premalo vlagala v ta distribucijska omrežja, da imamo danes ta robusten in okrnjen sistem? Sedaj je problem trimesečni rok. Ta kraval je s strani agencije pred volitvami zagotovo tudi politično pogojen proti vladi,” se je na to odzval Vrtovec. Dodal je, da je prepričan, da bi v primeru ustavne presoje ustavno sodišče odločilo v prid ljudem, ne pa v prid podjetjem in njihovim dobičkom.
Sluga je dejala, da vlada spet ni poslušala stroke, da je ravnala prepozno in da pomoči ne bodo prejeli vsi tisti, ki jo potrebujejo. Vrtovec je na to dejal, da je prepričan, da so tako upokojenci kot velike družine upravičeni do pomoči. “Ko bomo videli, kakšno je stališče do vloženih amandmajev, bomo videli, kako bomo glasovali,” je na to temo še dejala nepovezana poslanka.
Je Sluga pri zakonu o dohodnini obrnila ploščo?
V oddaji N1 STUDIO smo se z gosti dotaknili tudi zakona o dohodnini. Poslanka Janja Sluga pravi, da nekatere rešitve v tem zakonu absolutno podpirajo, med njimi tudi dvig splošne dohodninske olajšave. “So pa notri stvari, ki naslavljajo predvsem bogatejši razred, recimo razbremenitve pri kapitalskem dobičku in dohodku od najemnin. S tem se samo povečuje razlike med tistimi z manjšimi in tistimi z večjimi dohodki. Razbremenitev petega dohodkovnega razreda bi imela učinek samo na 40.000 najbolje plačanih, tistih, ki zaslužijo več kot 70.000 evrov letno.” Zatrdila je, da se od jeseni njihova stališča niso spremenila.
Vrtovec je sprva dejal, da na to nima niti smisla odgovarjati, saj “dobremu predlogu nasprotujejo samo zato, da so proti”. “Lahko rečem le to – čas je, da se dvignejo plače vsem, pri tem pa ne trpi ne zdravstvo, ne šolstvo, denar v državno malho pa se nazaj prinese skozi potrošnjo. Ljudje ta trenutek potrebujejo višje plače in skozi potrošnjo se lahko dvigne tudi dodana vrednost. Zato dajmo priložnost temu predlogu.”
“Ne prodajamo državne srebrnine”
Za konec sta se sogovornika odzvala tudi na današnjo napoved premierja Janeza Janše, ki je razkril, da bo država uveljavila predkupno pravico za nakup 43-odstotnega deleža v Savi Turizem. Vlada je na dopisni seji sklenila dokapitalizirati SDH, nato pa bo po Janševi napovedi uveljavila predkupno pravico. Vlada je SDH-ju naročila tudi forenzično preiskavo poslov podjetja za zadnjih 10 let.
“Večkrat se nam očita, da prodajamo državno srebrnino, kar ne drži. V vladi Mira Cerarja, Alenke Bratušek, se je prodalo večino državnih podjetij, ne pa pod to vlado. Tu vidimo, kdo je imel ta mačehovski odnos do državnih podjetij. V osnovi pa mislim, da država ni tisti, ki je hotelir in ki opravlja s tobogani. Dolgoročno moramo dobiti ekonomsko upravičene ljudi, ki s tem upravljajo,” se je na to odzval Vrtovec, ki je dejal, da podpira forenzično preiskavo poslov.
Sluga je dejala, da dokler ne vidi odločitve vlade v praksi, tega ne bo verjela. “Bili smo sopredlagatelji obeh sej na to temo, saj smo trdno prepričani, da gre za posebno situacijo, za prodajanje vrhunske turistične destinacije. Država mora poskrbeti, da se dobi strateški – po možnosti slovenski – lastnik. Izkazalo se je, da ponudbe obstajajo in da je denarja v Sloveniji dovolj, zato tega ne smemo dati v roke nekemu špekulativnemu skladu.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje