Poslanci Levice so umaknili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o dohodnini. Za umik so se v stranki odločili po napovedi predsednika vlade Janeza Janše, da bi predlagani referendum podprla tudi koalicija. Datum referenduma bi lahko sovpadel z volitvami, volilci pa bi se skušnjavi, da glasujejo za višjo neto plačo, težko uprli. V koalicijskih vrstah menijo, da je Levica z umikom predloga za razpis referenduma priznala, da je naredila napako in da se je ustrašila lastnega izziva.
Poslanska skupina Levice je, tako kot so že napovedali, umaknila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o dohodnini, ki bi državljanom med drugim prinesel nekoliko višje neto plače. To je storila pred današnjo obravnavo njihovega predloga na odboru za finance. Če bi namreč poslanci sklic referenduma danes podprli, Levica predloga ne bi več mogla umakniti.
Za umik so se odločili zaradi napovedi predsednika vlade Janeza Janše, da bi koalicija podprla predlagani referendum o dohodnini. S to napovedjo je premier stranke KUL močno vznemiril. Zavedajo se namreč, da bi se volilci skušnjavi, da glasujejo za višjo neto plačo, težko uprli. Obravnava predloga za posvetovalni referendum je bila sicer predvidena na seji, ki se začne marca, kar pomeni, da bi rok za izpeljavo referenduma sovpadal z aprilskim datumom volitev.
V Levici se s sočasno izvedbo referenduma in volitev ne strinjajo. Po naših informacijah je Levica z umikom predloga za razpis referenduma nekoliko počakala zato, da v primeru, če bi pobudo za referendum po novem vložila koalicija, ta ne bi mogel biti na isti dan kot državnozborske volitve. Ali se jim bo preštevanje dnevov izšlo, pa ni povsem jasno. Vendar v levosredinski opoziciji pričakujejo, da se koalicija za vložitev predloga za referendum vendarle ne bo odločila.
Janša: Levica ima polna usta volje ljudstva
Umik predloga za razpis referenduma je na Twitterju objavil premier Janez Janša. Ob tem je zapisal, da ima stranka Levica polna usta volje ljudstva in referendumov. “Dokler ne gre zares. Potem pa pred voljo ljudstva strahopetno zbežijo,” je dodal.
Stranka @strankalevica ima polna usta volje ljudstva in referendumov. Dokler ne gre zares. Potem pa pred voljo ljudstva strahopetno zbežijo. S podpisom @LukaMesec. 😂 pic.twitter.com/yn4wCssWn4
— Janez Janša (@JJansaSDS) February 16, 2022
Mesec: Desnici ne želimo dati veselja
Koordinator Levice Luka Mesec zanika, da bi se ustrašili volje ljudstva. “Zahtevo za posvetovalni referendum smo vložili zato, da smo zamaknili uveljavitev škodljivega zakona, ki bo državo stal 800 milijonov evrov. To, kar govori desnica, je navadno zavajanje,” je za N1 povedal Mesec. Ob tem je dodal, da v resnici omenjenega denarja ne bodo dobili ljudje, ampak bo odvzet državnemu proračunu, gre pa za vsoto, ki jo sicer letno namenimo celotnemu osnovnemu šolstvu.
“Če bi bila desnica poštena, bi se moralo referendumsko vprašanje glasiti, ali ste pripravljeni v zameno za nekaj deset evrov višjo neto plačo odslej celotno osnovno šolstvo plačevati iz svojega žepa. Nedvomno pa bi se referendumsko vprašanje desnice glasilo, ali so volilci za višje plače. V Levici nikakor ne želimo dati desnici veselja, da si na demagoški kampanji izgradi volilno bitko,” je še dejal Mesec.
Koalicija: Levica se je ustrašila lastnega izziva
Levica je z umikom predloga za razpis posvetovalnega referenduma o noveli zakona o dohodnini priznala, da je naredila napako in da se je ustrašila lastnega izziva, je danes mogoče slišati v koalicijskih vrstah. V SDS in NSi vztrajajo, da je predlagana novela kakovostna in verjamejo, da bo sprejeta na marčni seji DZ.
“Z veseljem ugotavljam, da je Levica spoznala, da je s tem referendumom naredila napako,” se je v izjavi za novinarje v DZ na odločitev Levice odzval Marko Pogačnik (SDS). “Veseli me, da je prevladal razum, še bolj bom vesel, ko bomo ta zakon sprejeli v DZ in s tem državljanom omogočili višje plače,” je nadaljeval poslanec največje koalicijske stranke in vsem, ki še vedno dvomijo o predlogu novele zakona, svetoval, naj obiščejo njihovo spletno stran in si izračunajo razlike pri neto plači.
Pogačnik je prepričan, da bo na marčni seji DZ prevladal razum in da bo predlog novele sprejet. V NSi na drugi strani obžalujejo, da je Levica umaknila predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Kot je v izjavi v DZ poudaril poslanec te stranke Jožef Horvat, so se v Levici ustrašili lastnega izziva, izziva, ki ga je koalicija sprejela. Referendum, ki bi bil na dan parlamentarnih volitev, bi v volilno kampanjo po njegovih besedah prinesel razpravo o različnih razvojnih konceptih Slovenije, ki jih imajo stranke.
Po umiku predloga za referendum pričakovati sprejetje novele
Koalicija je spremembe zakona o dohodnini sicer v parlamentu že skušala sprejeti 15. decembra, a je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec tik pred glasovanjem predlagal, da se odločanje prestavi na eno od prihodnjih sej. Neuradno zato, ker je takrat preštel, da bi ob odsotnosti poslanca SMC Dušana Verbiča in nasprotovanju poslanca Desusa Roberta Polnarja zakon v parlamentu padel, s čimer bi bil tudi dokončno pokopan.
Levica je takoj po Krivčevem predlogu vložila predlog za referendum, s čimer je zadržala tretjo obravnavo zakona o dohodnini. Zavedala se je namreč, da bi bila novela sprejeta in da se je Krivec pri računanju uštel.
Proti zakonu naj namreč ne bi glasoval del poslanske skupine nepovezanih poslancev. Prav njihova pomoč bi utegnila biti odločilna pri končnem glasovanju o predlogu sprememb zakona na marčni seji državnega zbora. Pričakovati je mogoče, da bo novela sprejeta.
Kaj prinaša novela zakona o dohodnini?
Osrednji predlog je, da bi se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavi vsak zavezanec za dohodnino, do leta 2025 postopno zvišala z današnjih 3.500 evrov na 7.500 evrov. Novela prinaša tudi nekaj drugih novosti. Stopnja obdavčitve v petem dohodninskem razredu bi se zmanjšala s 50 na 45 odstotkov.
Postopno zvišanje olajšave do leta 2025 bi za zavezance pomenilo manjšo odmero dohodnine in s tem višjo neto plačo. Delavec s povprečno plačo bi prihodnje leto dobil 260 evrov več, leta 2023 520 evrov več, leta 2024 780 evrov več in leta 2025 1.000 evrov več letnega neto prejemka.
Po oceni vlade bi zvišanje splošne olajšave v prihodnjem letu zmanjšalo javnofinančne prihodke za 184 milijonov evrov, v letu 2025 pa za 726 milijonov evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje