Spremembe pri parlamentarnih preiskavah? Klakočar Zupančič: "To ni kar nekaj"

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi. Ob tem je povedala, da se parlamentarna preiskava v Sloveniji prepogosto uporablja kot orodje za politično obračunavanje, zato v predlogu novele predlaga uvedbo ustavne presoje parlamentarnih preiskav.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi.

Kot razlog je navedla večkratna opozorila Evropske komisije, da institut parlamentarne preiskave v Sloveniji ni ustrezno urejen. Klakočar se je s tem nanašala na zadevo Kangler in odločitve ustavnega sodišča, “ko se je poskušalo s parlamentarno preiskavo posegati v neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev”. Dodala je, da je glavna novost v predlagani noveli uvedba predhodnega preizkusa zahteve za parlamentarno preiskavo na ustavnem sodišču.

“Če bi zakonodajnopravna služba ugotovila, da obstaja dvom glede ustavne dopustnosti parlamentarne preiskave, bi novela določenim predlagateljem dala možnost, da na ustavnem sodišču sprožijo tako imenovan postopek, po katerem bi ustavno sodišče odločilo o tem, ali je zahteva za parlamentarno preiskavo ustavno dopustna,” je razložila. Novela določa tudi rok ustavne presoje, ta bi bil 30 oziroma 60 dni.

V izjavi je Klakočar Zupančič poudarila, da je prav, da pri parlamentarnih preiskavah obstajajo varovalke, ki bi preiskavo dvignile na višji nivo in zagotovile, da se preiskave parlamentarne komisije ne bi ustanavljale na podlagi zahtev, glede katerih obstajajo dvomi o zakonitosti oziroma celo ustavni dopustnosti. “Čas je, da parlamentarno preiskavo dvignemo na nivo, na katerem bi morala biti od vsega začetka, da se je ne zlorablja za politična obračunavanja med strankami.”

“Parlamentarna preiskava ni kar nekaj, to je pomemben pravni institut, s katerim državni zbor izvaja nadzorno funkcijo,” je tudi zatrdila in nadaljevala, da mora državni zbor med preiskavo upoštevati delitev vej oblasti, pa tudi pravice vseh vpletenih v preiskavo. “Ta načela so velikokrat kršena,” je spomnila.

Zanikala, da je predlog povezan s preiskavo Gen-I in Starsolar

Zavrnila je ugibanja, da je predlog novele povezan z napovedano parlamentarno preiskavo Gen-I in nekdanjega podjetja predsednika vlade Roberta Goloba Star Solar. Prav tako je zavrnila, da je predlog novele povezan s katero koli drugo že uvedeno ali napovedano parlamentarno preiskavo.

Ali bi lahko njen predlog novele lahko vplival na potek omenjene preiskave, pa ni znala odgovoriti. “Ne vem, ali lahko vpliva. Ne morem reči ničesar o tem, ker bo imela predlog novele svoj potek, medtem ko bo imela parlamentarna preiskava svoj potek,” je dejala.

Podporo k predlogu novele bo iskala v koaliciji, je še dejala predsednica DZ.

Državni svetnik Andrej Poglajen (SDS), sicer pobudnik ustanovitve omenjene preiskovalne komisije, pa je pred svetom stranke SDS za STA dejal, da gre pri vložitvi predloga novele za poskus, da bi se ustanovitev dotične preiskovalne komisije zamaknila. Hkrati pa gre po njegovem mnenju za kršitev ustavnih in zakonodajnih načel ter zlorabo pravne države.

Včeraj se je predsednica državnega zbora Klakočar Zupančič odzvala tudi na kritike SDS in NSi glede (ne)ustanovitve preiskovalne komisije v zadevi Gen-I in Starsolar. Vodja stranke SDS Janez Janša in vodja poslancev SDS Jelka Godec namreč menita, da bi morala predsednica državnega zbora predlog ustanovitve komisije glede na predpisane roke že uvrstiti na eno od sej, česar pa še ni storila. Takojšnjo ustanovitev preiskovalne komsije pričakujejo tudi v NSi.