Menu Item
Število osnovnošolcev, ki se šolajo na domu, je nekoliko upadlo. V primerjavi z lanskim letom se letos na domu šola 173 učencev manj, število pa je podobno šolskemu letu 2020/21, ki so ga že zaznamovali ukrepi zajezitve epidemije covida-19. Novo šolsko leto je tudi učencem, ki se šolajo na domu, prineslo nekaj sprememb, najbolj je odmevalo povečanje števila izpitov, ki jih morajo učenci opraviti ob koncu šolskega leta. Starši so zaradi sprememb napovedali ustavno presojo. Kaj se je zgodilo z njo?
Število učencev, ki se v letošnjem šolskem letu izobražujejo na domu, je v primerjavi z lanskim letom nekoliko upadlo. Septembra je v novo šolsko leto vstopilo 192.774 osnovnošolcev, 696 učencev pa se v letošnjem šolskem letu izobražuje na domu. V šolskem letu 2024/25 je šolanje začelo 20.173 prvošolcev, 112 prvošolcev se izobražuje na domu.
Za primerjavo: lani se je na domu izobraževalo 173 učencev več, torej 869 osnovnošolcev. Med njimi je bilo 124 prvošolcev.
Število šolajočih se na domu je skozi leta naraščalo. Največ učencev se je na domu izobraževalo v šolskem letu 2021/22, ki so ga močno zaznamovali ukrepi obvladovanja epidemije covida-19. Takrat se je na domu izobraževalo 1.608 učencev. Med njimi je bilo največ učencev prvega razreda – 240 šolarjev.
Po tem pa je število učencev, ki se izobražujejo na domu, postopoma upadlo. Letos se je število šolajočih se na domu približalo tistemu iz leta 2020/21, ko so se že začeli ukrepi proti epidemiji covida-19.
Letošnje leto šolajočim se na domu prineslo številne spremembe
Letošnje šolsko leto je tudi za učence, ki se izobražujejo na domu, prineslo številne spremembe. S spremembami zakona o osnovni šoli so namreč natančneje določili pravila. Tako so morali letos starši o šolanju na domu šolo obvestiti do 16. avgusta. V prejšnjih letih so namreč to lahko storili do konca avgusta. Učenci imajo letos možnost, da med šolskim letom prekinejo šolanje na domu in se vrnejo v šolske klopi.
Šolajoči se doma morajo ob koncu šolskega leta opraviti izpite. Po dozdajšnji ureditvi so opravljali le izpite iz nekaterih predmetov, letos pa se bo število izpitov izenačilo s številom predmetov, ki jih imajo njihovi vrstniki v šoli.
Če učenec pri ocenjevanju znanja ne bo uspešen, bo moral prihodnje leto šolanje nadaljevati v javni ali zasebni osnovni šoli. Prav tako v naslednjih razredih otrok ne bo imel več možnosti šolanja na domu. Devetošolci, ki na ocenjevanju ne bodo uspešni, pa bodo lahko opravljali ali popravni izpit ali bodo 9. razred ponavljali.
Jasno so določene tudi obveznosti šole, zdaj so namreč v praksi nastajale razlike. Šole bodo morale izvesti predmetne izpite, kolesarski izpit, učencem omogočiti izposojo učbenikov in jih redno obveščati. Zakon uvaja tudi globe.
Novo šolsko leto je številne spremembe prineslo tudi v učilnice osnovnih, srednjih in glasbenih šol. Več o tem, kaj se je spremenilo za učence, v prispevku Kakšne novosti čakajo učence v letošnjem šolskem letu.
Kaj se je zgodilo z napovedano ustavno presojo?
Starši otrok, ki se šolajo na domu, so ob sprejetju zakona spremembam nasprotovali. Opozorili so, da na ta način postajajo le podizvajalci javne osnovne šole, izobraževanju na domu se jemlje njegova alternativnost, otroci pa bodo preobremenjeni. Zato so napovedali vložitev ustavne presoje.
Marjana Kos iz Civilne iniciative za izobraževanje na domu je spomnila, da je bil zakon sprejet februarja, pobudo pa morajo vložiti v roku enega leta. “Odločili smo se, da začnemo pobudo pripravljati z začetkom tega šolskega leta. Vložili jo bomo v roku,” je napovedala.
Ob tem je izpostavila, da so starši odgovore na številna praktična vprašanja o izobraževanju na domu dobili šele po začetku novega šolskega leta. Tako so recimo v civilni iniciativi ob sprejetju zakona izpostavili kratko obdobje izpitov, do sedaj so morali učenci vse izpite opraviti v šestih tednih. Ministrstvo je kasneje sprejelo odločitev, da bodo otroci izpite opravljali po začetku drugega ocenjevalnega obdobja (prvo ocenjevalno obdobje se bo v tem šolskem letu zaključilo s koncem januarja).
Po besedah Kos bo veliko odvisno od posamezne šole: tam, kjer je otrok, ki se šolajo na domu, manj, se o podrobnostih večinoma lažje dogovorijo. Vendar pa bi se lahko zgodilo tudi, da bi morali osnovnošolci poznavanje celoletne snovi določenega predmeta dokazovati že februarja. “Celoletni izpiti so precej naporni. Še vedno velja, da imajo otroci za vsak predmet le en izpitni rok in en popravni rok avgusta. Izbire pri tem ni. Za primerjavo: študentje imajo za vsak predmet na izbiro več rokov in k izpitu lahko pristopijo večkrat,” je povedala Kos.
V civilni iniciativi, v katero je neformalno povezanih približno 60 staršev, ob tem znova poudarjajo, da gre za alternativen način izobraževanja, s spremembami pa se možnost izbire zmanjšuje. “Problematično se mi zdi, da so bile spremembe sprejete brez raziskav in utemeljenih razlogov, zakaj bi bilo to nujno,” je rekla Kos in dodala, da bi bilo bolj smiselno podpreti različne pristope ter iskati takšne, ki so v največjem interesu otrok.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!