Menu Item
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je marca letos skupaj z več drugimi ministrstvi in organizacijami začelo kampanjo za boj proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu Premisli, nato stisni. Po številnih mestih po državi, na družbenih omrežjih, šolah in vrtcih so se nato pojavili barvni plakati, ki opozarjajo na to problematiko. A po mnenju strokovnjakov sporočila na plakatih niso primerna, saj bi lahko imela pri otrocih in mladostnikih nasprotni učinek od želenega. Na ministrstvo za digitalno preobrazbo in ostale sodelujoče v kampanji so naslovili pismo, v katerem so pozvali k umiku zanje spornih plakatov.
Medvrstniško nasilje in sovražni govor na spletu sta družbena pojava, ki v državi v zadnjem času naraščata. Nedavni primer medvrstniškega nasilja, ko je na eni od brežiških osnovnih šol učenec napadel devetošolca – ta je utrpel lažje poškodbe in je moral pomoč poiskati v bolnišnici – je odmeval tudi na političnem parketu. Premier Robert Golob je na junijski redni seji državnega zbora poudaril, da bo vlada morala spremeniti zakonodajo na tem področju, po njegovem prepričanju pa gre pri medvrstniškem nasilju za trend, ki se je iz ZDA preselil tudi v evropske države.
Spomniti pa moramo še na lanski odmevni primer medvrstniškega nasilja, ko je po družbenih omrežjih zakrožil posnetek pretepa mladoletnic na strehi enega od celjskih nakupovalnih središč. Primer je sprožil burno razpravo v javnosti.
Policija je leta 2022 obravnavala 308 primerov medvrstniškega nasilja, leto prej 220, leta 2020 306 primerov, lani pa 123. Nasilje med vrstniki sicer zajema širok spekter kaznivih dejanj, ki jim je skupno to, da sta žrtev in povzročitelj mladoletna, torej mlajša od 18 let.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je zato skupaj z ministrstvom za notranje zadeve, policijo, ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvom za pravosodje in strokovnjaki s portala safe.si marca letos začelo kampanjo Premisli, nato stisni, katere glavni cilj je boj proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu.
V sklopu kampanje so organizirali številne okrogle mize, pripravili video vsebine za družbena omrežja, izvedli aktivnosti na temo medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu v vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah.
10. aprila letos so predstavniki več ministrstev v Ljubljani podpisali memorandum o soglasju glede izvajanja kontinuiranih aktivnosti za preprečevanje medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu. V dokumentu so na ministrstvih izpostavili pomen ničelne tolerance do kakršnegakoli nasilja tako v fizičnem kot tudi virtualnem svetu.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki ga vodi ministrica Emilija Stojmenova Duh, je kot nosilec kampanje pripravo kreativne zasnove plakatov, ki so se pojavili po državi, spletu in družbenih omrežjih, zaupalo agenciji Bold. Na plakatih o medvrstniškem nasilju se pojavljajo različna sporočila: “Izgledaš res debel, d best”; “Popoldne brcamo Žigo, žogo”; “Pošlji gole fotke, fotke golov” …
Na spletni strani agencije Bold lahko preberemo, da so za podobo plakatov izbrali živahne barve, ki prevladujejo na družbenih omrežjih, sporočila pa so predstavljena v obliki tekstovnega oblačka, ki je podoben tistim na naših mobilnih telefonih. “Gre za formate, s katerimi se mladi in starejši srečujemo vsak dan,” še piše v obrazložitvi.
Strokovnjaki menijo, da kampanja krepi napačna sporočila
A po mnenju strokovnjakov iz petih različnih organizacij omenjena kampanja ni dobro zastavljena. V uredništvu N1 smo pridobili pismo, ki so ga poslali na ministrstvo za digitalno preobrazbo in tudi vsem ostalim sodelujočim v kampanji.
Pod pismo so podpisani predsednica Društva psihologov Slovenije Anja Podlesek, predsednica sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju Barbara Stožir Curk, predstojnik centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko, namestnica vodje slovenskega centra za raziskovanje samomora na Univerzi na Primorskem Vita Poštuvan in predsednica sekcije za otroško in mladostniško klinično psihologijo pri Zbornici kliničnih psihologov Slovenije Andreja Mikuž.
Pobudo za pripravo omenjenega pisma so dali v Društvu psihologov Slovenije, v njem pa so podpisniki zapisali, da podpirajo komunikacijske kampanje, katerih cilj je prispevati h krepitvi varnega, vključujočega in spodbudnega učnega okolja za otroke in mladostnike. Strinjajo se, da ozaveščenost pomembno vpliva na prepoznavo in obravnavo medvrstniškega nasilja in sovražnega govora ter hkrati odpira prostor za pogovor o odzivih na tovrstne pojave.
“Želimo pa opozoriti na vsebine plakatov o medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru v sklopu kampanje Premisli, nato stisni. Naše strokovno mnenje je, da je ozaveščanje o pomenu strpnosti in zaščiti pred nasiljem pomembno, vendar celostna sporočilnost pripravljenih plakatov deluje nasprotno: krepi napačna sporočila,” pravijo podpisniki pisma.
Kot pojasnijo, lahko otroci in mladostniki nejasne, dvoumne podobe in sporočila na plakatih razumejo različno in drugače, kot so to želeli ustvarjalci plakatov. Pri tem so se osredotočili predvsem na besedilna sporočila na plakatih, po mnenju strokovnjakov lahko ta utrjujejo negativna sporočila, saj so močno poudarjena na plakatih.
“Menimo, da je najbolj neprimerno, da plakati kot možen način odzivanja na spletno nasilje predstavijo odločitev za smrt: žrtev uporabi žiletko za samopoškodovanje; spletno nasilje ima posledice v resničnem svetu – krsto, grob; prikaz človeka v skoku – zaradi spletnih komentarjev nekdo naredi samomor,” so zapisali v odzivu na kampanjo o sovražnem govoru na spletu.
Po njihovih besedah namreč psihološke študije kažejo, da nakazovanje na samomor ali umor, še posebej s prikazom metod – britvica, naboji, bombe, padec z višine – poveča možnost posnemanja. Poudarili so, da samomor predstavlja drugi vzrok smrti otrok in mladostnikov v starostni skupini med 10. in 19. letom, “zato komunikacija o tej vsebini, vključno z grafičnimi simboli, zahteva previdnost in občutljivost”.
Poziv k umiku spornih plakatov
“Na osnovi strokovne presoje predlagamo, da se ti plakati takoj umaknejo oziroma nadomestijo s plakati, ki upoštevajo razvojne značilnosti populacije, ki so ji namenjeni, ki nosijo enoznačno in pozitivno preventivno sporočilo ter so pripravljeni z razumevanjem širšega konteksta pojavnosti medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu. Plakati naj bodo opremljeni tudi z informacijami o dostopnih oblikah pomoči za otroke in mladostnike v stiski,” ministrstvo za digitalno preobrazbo pozivajo podpisniki pisma.
Ob tem predlagajo, da naj bo v prihodnje težišče sporočil otrokom in mladostnikom, ki spadajo med ranljive skupine, v konkretnem pozitivnem pričakovanem vedenju in ne v odklonskem vedenju. Pogovor, aktivnosti in likovne podobe morajo biti po njihovem strokovnem mnenju prilagojeni razvojni stopnji, potrebam in zmožnostim otrok in mladostnikov, predvsem pa morajo biti sporočila jasna in enoznačna, še posebej takrat, ko komunikacija ne vsebuje razlage odraslih, še pravijo.
Na ministrstvo za digitalno preobrazbo smo poslali vprašanje, ali so seznanjeni z omenjenim strokovnim mnenjem, ki nasprotuje sporočilom plakatov. Odgovorili so nam, da so seznanjeni z mnenjem Društva psihologov Slovenije in so jih že povabili na skupni sestanek na ministrstvu.
Po naših neuradnih informacijah se je s predstavniki Društva psihologov Slovenije v torek sestala vodja sektorja za digitalno vključenost na ministrstvu za digitalno preobrazbo Mojca Štruc. Iz ministrstva za digitalno preobrazbo so kasneje zavrnili naše neuradne navedbe, saj da se predstavniki ministrstva z Društvom psihologov Slovenije še niso sestali.
“Pogovora med ministrstvom za digitalno preobrazbo in Društvom psihologov Slovenije še ni bilo, vabilo za tak pogovor pa smo poslali,” so na naše dodatno vprašanje o tem, ali je do kakršnegakoli pogovora med ministrstvom in društvom že prišlo, odgovorili na ministrstvu za digitalno preobrazbo.
Po naših informacijah na ministrstvu niso privolili v poziv podpisnikov pisma, da bi sporne plakate kampanje umaknili. To je Štruc v sredo potrdila tudi za RTVS, dejala je namreč, da je ministrstvo “za zdaj” zavrnilo omenjeni poziv. V petek so z ministrstva sporočili, da dokler se s predstavniki Društva psihologom Slovenije ne bodo pogovorili, ne bodo “izvajali ukrepov iz njihovega poziva”.
Na ministrstvu pa so na dodatna novinarska vprašanja, ki smo jim jih poslali v četrtek, odgovorili, da “zahteve, kakor opisujete predlog Društva psihologov Slovenije”, niso zavrnili. Dodali so, da se o tem želijo najprej pogovoriti in najti skupno rešitev na sestanku, ki naj bi se odvil v kratkem.
Slišati pa je mogoče tudi ocene, da po mnenju stroke sporna kampanja kaže na to, da se na ministrstvu za digitalno preobrazbo pred začetkom kampanje niso posvetovali s strokovnjaki na področju medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje