Menu Item
Na začetku marca so se v našem morju pojavile jate velikih klobučnjakov – avtohtone vrste ožigalkarjev. Ti so pri nas prisotni vsako leto, a številčnost in trajanje časa, v katerem se pojavljajo, presenečata strokovnjake. "Nenavadna sta ogromna številčnost in trajanje," pravi raziskovalka Andreja Ramšak z Morske biološke postaje Piran, ki ocenjuje, da so klobučnjaki v celotnem Tržaškem zalivu navzoči že od jeseni, njihovo veliko število pa je prizadelo tudi ribiče.
Ekipa N1 je veliko število klobučnjakov v našem morju opazila že na začetku marca. Andreja Ramšak z Morske biološke postaje Piran nam je takrat povedala, da ne gre za nenavaden pojav, in potrdila, da se ta vrsta v Jadranskem in Sredozemskem morju zadnja leta pojavlja v večjem številu, v morju pa se obdrži dlje. Razloge za takšno pojavljanje klobučnjakov si lahko preberete v članku Zakaj so naše morje preplavile meduze.
Velikih klobučnjakov je – tako Ramšak – v celotnem Tržaškem zalivu precej, in to že od jeseni 2021: “Imajo zadosti planktonske hrane in ugodne razmere v morju, da se lahko namnožijo in rastejo celotno življenjsko obdobje meduze.” Sredi marca so tako meduze še vedno vztrajale v slovenskem morju, mogoče jih je bilo opaziti tudi na obali.
“Nenavadni sta ogromna številčnost in trajanje,” je danes povedala Ramšak za STA, kajti v velikih množinah so klobučnjaki prisotni že od jeseni 2021, kar po njenih besedah uvršča jesen in zimo med izjemna leta.
Po besedah strokovnjakinje bodo klobučnjaki do poletja odmrli, saj je to naslednja faza njihovega razvoja, zato jih v času kopalne sezone ne bi več smelo biti na naših plažah oz. kvečjemu osamljeni primeri. “Običajno se njihov življenjski krog zaključi spomladi in jih ponovno vidimo v jeseni in čez zimo,” je še za STA navedla raziskovalka Morske biološke postaje.
Veliki klobučnjak načeloma ne velja za človeku nevarno žival, saj njegov toksin ni posebno močan. Čeprav ob dotiku z dlanjo večina ne čuti ničesar, pa lahko sproži alergijsko reakcijo z neprijetnim, pekočim občutkom, če se z dlanjo dotaknemo sluznic (oči, ust, spolovil).
Klobučnjaki škodo povzročajo večinoma v turizmu in gospodarstvu. Velika jata klobučnjakov lahko odvrne marsikoga, ki se bo v morju želel kopati že pred plavalno sezono, prav tako pa je lahko pogled na plaže, polne nasedlih živali, precej neprijeten. Velika količina klobučnjakov slovenskim in hrvaškim ribičem otežuje ribolov, saj jih pogosto ujamejo poleg rib, zaradi njihove teže pa se jim strgajo ribiške mreže. Na ta problem je marca opozorila tudi hrvaška poslanka Katarina Nemet in hrvaško vlado pozvala, naj problematiko klobučnjakov razglasi za naravno nesrečo in ribičem ponudi finančno pomoč.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!