Pogled na morje je prebivalce Strunjana in Portoroža v torek precej presenetil: na vodni gladini je namreč plavalo na stotine meduz, polna jih je bila tudi obala. Primorci upajo, da bodo do kopalne sezone izginile. Ali se bo to zares zgodilo, smo povprašali strokovnjakinjo za ožigalkarje dr. Andrejo Ramšak.
Zdi se, da Primorce vsako leto znova presenetijo sezonske “invazije” meduz. Te po besedah strokovnjakinje za ožigalkarje z Morske biološke postaje Piran Andreje Ramšak niso nič nenavadnega. V resnici gre za velike klobučnjake, avtohtono vrsto ožigalkarjev pri nas.
Pojav ni nič nenavadnega
Razmnoževalni cikel ožigalkarjev je takšen, da živali odraslost dosežejo ob istem času, in ravno tej fazi smo priča sedaj. Odrasli osebki se v velikem številu pojavijo vsako zimo, letos je ljudi morda presenetilo nekoliko večje število primerkov, še posebej tistih, ki jih je naplavilo na obalo.
Andreja Ramšak potrjuje, da se ta vrsta v Jadranskem in Sredozemskem morju zadnja leta pojavlja v večjem številu in se v morju obdrži dlje. Kot možen razlog za to navaja porušeno ravnovesje v morju, katerega indikatorja sta na primer povišana temperatura vode, ki vrsti ustreza, in večja količina hrane v morju.
Do poletja jih ne bo več
Kopalne sezone nam veliki klobučnjaki ne bodo uničili; do poletja bodo večinoma že odmrli, saj je to naslednja faza v njihovem razmnoževalnem ciklu. V poletnih mesecih bo mogoče videti le še kakšen osamljen primerek, miri Ramšak. Enako velja tudi za hrvaško obalo, saj se tam spoprijemajo z isto vrsto živali.
Veliki klobučnjak načeloma ne velja za človeku nevarno žival, saj njegov toksin ni posebno močan. Veliko ljudi ga drži v roki, ne da bi karkoli občutili. Ramšak pojasnjuje, da je razlog za to precej trpežna koža na dlaneh, a opozarja, da bo to, če se po stiku klobučnjaka z dlanjo dotaknemo sluznic – oči, ust, spolovil – sprožilo alergijsko reakcijo, ki jo bo spremljal neprijeten, pekoč občutek. Stiku s klobučnjakom se torej, če je le mogoče, vendarle izognimo.
Škoda predvsem gospodarska
Največjo težavo veliki klobučnjaki predstavljajo gospodarstvu: turizmu in ribištvu. Velika jata klobučnjakov lahko odvrne marsikoga, ki se bo v morju želel kopati že pred plavalno sezono, prav tako pa je lahko pogled na plaže, polne nasedlih živali, precej neprijeten. Še večjo škodo kot turizem pa lahko potencialno utrpi ribiški sektor. Velika količina klobučarjev slovenskim ribičem otežuje ribolov, saj jih pogosto ujamejo poleg rib, njihova teža pa lahko privede do tega, da se jim strgajo ribiške mreže.
Naši hrvaški sosedi se z velikimi klobučnjaki spopadajo že zadnja dva meseca, težava pa je pri njih veliko večja kot pri nas. Ribičem severozahodne Istre zelo otežujejo ribolov, tako da nekateri niti ne morejo loviti na odprtem morju. Po poročanju Jutranji.hr nekateri savudrijski ribiči iz morja potegnejo tudi po eno tono teh živali. “Toliko jih je, tako so veliki in težki, da ribičem uničujejo mreže. Ribiči enostavno ne vedo, kako naprej,” je problem naslovila hrvaška poslanka Katarina Nemet in hrvaško vlado pozvala, naj problematiko klobučarjev razglasi za naravno nesrečo in ribičem ponudi finančno pomoč.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!