Menu Item
"Ker se vsaka pravica in vsako pooblastilo v praksi lahko zlorabi, je nujno, da zakonska ureditev te možnosti čimbolj omeji, obenem pa je ključno, da so na vodstvene položaje organov imenovani ljudje z visoko osebno integriteto," po razkritju, da je NPU zaradi največjega brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije vložil kazensko ovadbo, opozarja informacijska pooblaščenka. In jasno dodaja, da od zakonodajalca pričakuje "zakonske določitve pooblastil in omejitev državnih organov."
Še preden smo mediji maja letos razkrili največji primer brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije, ki se je zgodil na uradu za preprečevanje pranja denarja v času tretje vlade Janeza Janše, je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik na ustavnem sodišču že sprožila presojo dela zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki po njeni oceni dopušča tudi možnost zlorab. To pooblaščenki kažejo tudi nekateri inšpekcijski postopki, ki jih vodi njen urad.
Zdaj, ko je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) zoper tedanjega direktorja urada Damjana Žuglja in nekaj njegovih tedanjih najtesnejših sodelavcev vložil kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe položaja, informacijska pooblaščenka v odzivu za N1 znova opozarja, da je treba “pooblastila, ki uradu omogočajo poseganje v zasebnost posameznikov in dostopanje do njihovih osebnih podatkov in njihovo množično obdelavo jasno in določno opredeliti in v določiti varovalke in omejitve glede dopustnosti takih posegov (pogoji, pod katerimi je v zasebnost posameznikov dopustno posegati). Le dovolj natančna zakonska določitev in omejitev posegov v pravice posameznikov slednje ustrezno varuje pred samovoljno uporabo zakonskih pooblastil s strani državnih organov oziroma njihovih nosilcev in neupravičenim poseganjem v njihove ustavne pravice.”
Brskanje po bančnih računih je namreč ena najbolj invazivnih oblik vdora v posameznikovo zasebnost, saj se z bančnega računa o človeku vidi skoraj vse.
Preiskave NPU pooblaščenka ne komentira, ker je zanjo izvedela iz medijev. A obenem pravi, da že samo dejstvo, da preiskava teče, kaže na pomembnost ustrezne zakonske določitve pooblastil in omejitev državnih organov. “Polje delovanja jim namreč mora biti začrtano jasno, sorazmerno in skladno z ustavo. In takšna so tudi pričakovanja, ki jih ima urad informacijske pooblaščenke do zakonodajalca.”
Vsaka pravica in vsako pooblastilo se lahko zlorabi, še pravijo pri pooblaščenki, in dodajajo: “Zato je nujno, da zakonska ureditev te možnosti čimbolj omeji, obenem pa je ključno, da so na vodstvene položaje organov imenovani ljudje z visoko osebno integriteto.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje