Urad za preprečevanje pranja denarja je v času tretje vlade Janeza Janše konec leta 2021 v manj kot treh tednih bankam poslal kar 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji. Dokazi, ki smo jih že pred meseci pridobili in objavili na N1, so kazali na možnost ene največjih zlorab državne institucije pri nas. Zelo verjetno v politične namene. Afera slovenski Watergate zdaj dobiva nadaljevanje. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so namreč zaradi suma zlorabe uradnega položaja kazensko ovadili tedanjega direktorja urada Damjana Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce. Tožilstvo naj bi vložilo tudi obtožnice. Grozi jim do tri leta zapora.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je zaradi suma zlorabe uradnega položaja kazensko ovadil Damjana Žuglja, direktorja urada za preprečevanje pranja denarja v času tretje vlade Janeza Janše. Ovadil je tudi nekaj Žugljevih tesnih sodelavcev, ki so bili med redkimi uslužbenci urada z dostopom do tako imenovane sobe T, v kateri so se zbirali in obdelovali najbolj občutljivi podatki. Nekateri med njimi so bili tudi člani Janševe stranke SDS.
V preiskavi, ki je trajala dobro leto, so kriminalisti ugotavljali, kako je Žugelj sprožil daleč največje in najbolj obsežno brskanje po bančnih računih v zgodovini Slovenije. To je primer Dragana Šolaka.
Sodeč po vseh medijskih razkritjih, tudi na N1, je namreč že jasno, da je bil prav Šolak glavna in največja tarča Žugljevega urada.
Odgovor na vprašanje, zakaj prav on, pa lahko vodi celo v tujo državo, kar bi bila le še večja politična zloraba te pomembne državne institucije za obračun z nasprotniki pred volitvami, ki so aprila 2022 potekale ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v Srbiji.
Odstopajoče velik obseg brskanja po bančnih računih
Operacija Šolak se je v Sloveniji začela osem mesecev po tem, ko je Janševa vlada Žuglja postavila na čelo urada za preprečevanje pranja denarja. Sprožila jo je kratka anonimka v angleškem jeziku, natipkana na vsega eni strani in četrt.
Žugljev urad je anonimko brez kakršnegakoli predhodnega preverjanja vzel tako resno, da je med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 bankam razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij v Sloveniji.
V brskanje po bančnih računih so zajeli celo račun Branka Čakarmiša z argumentom, da je bil leta 2006 nekaj mesecev tretjinski družbenik in direktor podjetja ASPN, ki ga je tudi omenjala anonimka zoper Šolaka.
To se je dogajalo dobrega pol leta pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami, ko se je za Čakarmiša že vedelo, da bo postal generalni direktor Pro Plusa, največje medijske hiše pri nas, ki ima v lasti POP TV in Kanal A.
NPU je kazensko ovadbo poslal na specializirano državno tožilstvo, ki naj bi se odločilo, da bo zarade te afere, ki ji mnogi že pravijo slovenski Watergate, vložilo tudi obtožnice. Nacionalni preiskovalni urad Žuglju in njegovim najtesnejšim sodelavcem očita sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja po 1. in 2. odstavku 257. člena kazenskega zakonika, zagrožena kazen pa je do tri leta zapora.
Primer Šolak sicer še zdaleč ni edini primer prečesavanja bančnih računov na podlagi kratke anonimke v času Žuglja, toda od ostalih bistveno odstopa po številu pregledanih računov.
Razkrili smo že, da je Žugljev urad brskal tudi po računu direktorja Športne loterije Luke Steinerja, in to v trenutku, ko se je v parlamentu odvijala bitka za spremembo zakona o igrah na srečo, ki ji je Steiner nasprotoval.
Znan je tudi primer škofa Andreja Sajeta, ki so ga na uradu odprli v času, ko sta se v slovenski Rimskokatoliški cerkvi za prevlado spopadali starejša klerikalna in mlajša liberalnejša linija, ki jo pooseblja prav Saje. Anonimko o Sajetu, ki je prispela na urad, so najprej dodelili uslužbencu, ki po pregledu ni zahteval podatkov s škofovega računa in je primer takoj tudi zaprl. Toda nekaj dni kasneje je ista anonimka na urad za preprečevanje pranja denarja prispela še enkrat, le da so jo tokrat dali v roke tedanji uslužbenki urada, ki je tudi aktivna članica stranke SDS. Brskanje po škofovem računu se je začelo.
A če so v primeru Steinerja in Sajeta vsega skupaj pregledali tri bančne račune, so jih v primeru Šolak prečesali skoraj 200.
Pakt Janše in Vučića?
Kot smo na N1 razkrili maja, je Žugljev urad brskal po vseh bančnih računih, ki jih ima v Sloveniji Šolak, pregledali so bančne račune nekaterih članov Šolakove ožje in širše družine, pa račune vseh njegovih podjetij v Sloveniji in še osebne bančne račune vseh odgovornih fizičnih oseb v teh podjetjih.
Pregledali so tudi račune odgovornih oseb v vseh podjetjih, ki jih je v zadnjih 15 letih kupil Telemach, ki je prav tako v lasti Šolakove skupine United, pa račune sedanjega in treh bivših direktorjev Telemacha ter drugih nosilcev pomembnih poslovnih funkcij v tem telekomunikacijskem podjetju.
Brskali so po računih pravnih in fizičnih oseb, povezanih s Šolakovim blejskim golf igriščem, iskali pa so tudi bančne račune srbskega opozicijskega voditelja Dragana Đilasa v Sloveniji, a zaman, saj je bil eden od zgolj dveh ljudi s seznama več kot sto pregledanih, ki v Sloveniji bančnega računa nima.
“Edine transakcije, ki sem jih izvedel pri vas, so bili nakupi goriva in vinjete,” je za N1 Slovenija maja povedal Đilas. So pa pregledali ljubljansko podjetje njegovega brata.
Dragan Šolak v Sloveniji posluje že leta, od junija leta 2021 v okviru njegove skupine United v Sloveniji deluje tudi portal N1. A še bolj kot za Janeza Janšo, ki je bil v času brskanja po bančnih računih na oblasti, je Šolak že leta “državni sovražnik številka ena” za srbskega predsednika Aleksandra Vučića.
V središču vojne, ki jo proti Šolaku bije Vučić, je N1, saj je N1 Beograd eden redkih medijev v Srbiji, ki ni pod Vučićevim nadzorom. Vučić skuša Šolaka onemogočati na vse možne načine. Od lansiranja hudih diskreditacij prek medijev pod Vučićevim nadzorom do poskusov dušenja poslovnih operacij, preprečevanja sklepanja novih poslov, nepodeljevanja frekvenc, kar je v pristojnosti srbskega državnega organa pod vplivom Vučića … Tega je res veliko in zelo dobro poznavajoč tudi ta kontekst na N1 ne moremo izključiti, da bi se Vučić želel dokopati do občutljivih podatkov o Šolaku tudi iz Slovenije.
Vrata do teh podatkov je Žugljev urad lahko odprl in jih tudi je.
Žugelj je priznal, da je izmenjava podatkov med slovenskim in srbskim uradom, ki ga vodi Vučiću zvesti nekdanji obveščevalec, potekala. A je zanikal, da bi šlo za vezano trgovino, po kateri bi pred slovenskimi in srbskimi volitvami 2022 srbski urad za Janševe predvolilne potrebe zbral občutljive podatke o balkanskih poslih Gen-I in Robertu Golobu, slovenski pa za potrebe Vučića občutljive podatke o Šolaku in Đilasu.
Namigovanja, da sta se za predvolilno izmenjavo občutljivih informacij o nasprotnikih njune oblasti osebno dogovorila Vučić in Janša, je maja za N1 zanikal tudi Janša.
A ob tem je precej zanimiv odgovor na vprašanje, kje se je Žugelj pojavil takoj po tem, ko ga je na svoji prvi seji razrešila Golobova vlada. V Beogradu. Kot smo na N1 razkrili julija, je Damjan Žugelj vsega osem dni po razrešitvi s položaja v srbski prestolnici odprl podjetje Axisdamm Advisory na naslovu, kjer ima že nekaj časa tudi stanovanje.
Ovadbe, ki jo je zoper njega podal Nacionalni preiskovalni urad, pa Žugelj za N1 za zdaj še ni komentiral.
Javno razkritje
Dragan Šolak srbski poslovnež, milijarder, čigar številna podjetja delujejo v več državah Zahodnega Balkana, Evropske unije in v Združenem kraljestvu. Je solastnik skupine United, ki ima več podjetij tudi v Sloveniji. Javnosti so najbolj znani Telemach, Shoppster, Sportklub in tudi portal, ki ga berete – torej N1 Slovenija. Med fizičnimi osebami, katerih osebni bančni račun je Žugljev urad prečesal, sem tudi Katja Šeruga. Sem direktorica slovenskega podjetja Adria News Production, ki je bilo prav tako pregledano in je v lasti Šolakove skupine United. Sem tudi urednica N1 Slovenija in že več kot 25 let novinarka. Obenem sem tudi avtorica tega članka. Moj osebni bančni račun je urad v času Žuglja pregledal, ovadili me niso, tudi podjetja ne. Glede na informacije, da je Žugljev urad zajemal podatke z bančnih računov od odprtja računa, pa je zdaj jasno, da me niso pregledovali “le” kot direktorico podjetja, kar sem od januarja 2021, pač pa so pregledovali tudi čas, ko sem bila v drugih slovenskih medijih novinarka in kasneje urednica, saj sem račun pri banki, kjer sem komitentka, odprla leta 2006.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje