Menu Item
Ob svetovnem dnevu boja proti raku, ki ga obeležujemo danes, strokovnjaki opozarjajo na neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom. Ob tem sta Evropska komisija in OECD izdali poročilo o stanju neenakosti na področju raka, ki za Slovenijo ugotavlja, da je enakost oskrbe bolnikov z rakom sicer na visoki ravni, več naporov pa moramo namenjati preventivi.
Obravnava raka, dostopnost do diagnostike in zdravljenja sta v Evropi neenakomerna, poudarjajo strokovnjaki. Rak je po njihovih besedah bolezen, ki jo lahko izkoreninimo. Pri tem pa je potrebno večjo pozornost nameniti raziskavam o raku, ki bodo lahko omogočile sodobnejše oblike zdravljenja.
Kot so na pogovoru, ki ga je STA organiziral v sodelovanju z Združenjem EuropaColon Slovenija, poudarili strokovnjaki, rak predstavlja velik zdravstveni in družbeni problem po vsem svetu. Za rakom je leta 2018 po svetu obolelo 18 milijonov ljudi, umrlo pa kar 9,6 milijona ljudi. Incidenca raka pa povsod po svetu vztrajno narašča in do leta 2030 naj bi na svetovni ravni za rakom vsako leto na novo zbolelo že več kot 25 milijonov ljudi.
Dostopnost do diagnostike in zdravljenja ter izidi slednjega pa so v Evropi neenakomerni in v veliki meri odvisni od države ali regije, kjer je posameznik obravnavan. Po besedah profesorja digitalnega zdravja Marka Lawlerja iz britanske Queen’s University se je v zadnjih desetletjih petletno čisto preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji sicer izboljšalo na skoraj 60 odstotkov, pri najpogostejših vrstah raka pa je blizu povprečja EU. Pohvalil je tudi dostopnost bolnikov do zdravljenja v državi, še vedno pa so potrebne številne izboljšave.
Preberite še: Bomo za odkrivanje raka lahko uporabljali mravlje?
Po podatkih slovenskega registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana v Sloveniji vsako leto za rakom na novo zboli več kot 16.000 oseb, več kot 6500 pa jih umre. Kot so v skupni izjavi pred svetovnim dnevom boja proti raku zapisali pri Onkološkem inštitutu Ljubljana, Državnem programu za obvladovanje raka in ministrstvu za zdravje, je vpliv socio-ekonomskih neenakosti na pojavljanje in izid rakave bolezni v Sloveniji, kot tudi celotni Evropi, še vedno velik.
Med epidemijo do velikega izpada presejalnih programov ni prišlo
Kot je pojasnil Tit Albreht iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, problematika neenakosti pri obravnavi raka v Evropi ni le v neenakosti v finančnih sposobnostih, temveč je povezana tudi tudi z dejstvom, da so nekatere države, posebno tiste, v vzhodnem delu Evrope in v jugovzhodni Evropi, soočene s staranjem prebivalstva, ki povzroča hitro naraščanje incidence raka, po drugi strani pa mnoge od teh držav še vedno niso tako uspešne v boju s srčnožilnimi boleznimi, ki mu pripisujejo večjo vrednost kot pa boju proti raku, je dejal.
Tanja Čufer z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa velik problem po celi Evropi vidi na področju raziskovanja raka. “Pri tem mislim predvsem na raziskovanje, ki direktno povezuje spoznanja z oskrbo bolnika oz. na klinične raziskave,” je dejala. Kot je poudarila, je potrebno vlagati tudi v raziskave preventive, raziskave na področju kirurgije, radioterapije, multidisciplinarnega zdravljenja. Ravno s temi raziskavami se namreč, kot meni, omogoča dostop do novih oblik zdravljenja, ki lahko vodijo v hitrejšo diagnostiko in boljše zdravljenje. Vse to lahko bistveno pripomore tudi k zmanjšanju razlik pri obravnavi bolnikov z rakom, je pojasnila.
Govorci so se dotaknili tudi obravnave rakavih bolnikov v času epidemije covida-19. Po besedah Albrehta v splošnem velikega izpada pri programih presajanja v Sloveniji ni bilo. “Se pa moramo vprašati, koliko manj je bilo v tem obdobju napotitev sumov za rakavo bolezen. Posledica izpada zgodnje diagnostike se bo zagotovo čez nekaj let poznala tudi v Sloveniji,” je opozoril.
Preberite še: Pred boleznijo sem živel, kot so hoteli drugi, zdaj pa, kot hočem sam
Slovenija glede pojavnost raka nad povprečjem EU
Poročilo Evropske komisije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o stanju neenakosti na področju raka v državah članicah je sicer pokazalo, da ima v Sloveniji vsak posameznik dostop do onkološkega zdravstvenega varstva in da je enakost oskrbe bolnikov z rakom na visoki ravni, saj ne glede na različno socio-ekonomsko razvitost regij ne beležimo večjih razlik med njimi.
Onkološki bolnik v Sloveniji ima najmanjše finančno breme iz lastnega žepa pri oskrbi raka med vsemi državami EU, so poudarili v izjavi. Po podatkih poročila so izdatki za onkološko zdravstveno varstvo v državi v celoti kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in so zato dostopni več kot 99 odstotkom prebivalstva.
Po številu novih primerov rakov in umrljivosti je Slovenija v spodnji polovici med državami članicami. Pojavnost in umrljivost sta torej višji kot v povprečju EU. Preživetje bolnikov glede na EU pa se je v zadnjih desetih letih nadpovprečno povišalo, in sicer za več kot 10 odstotkov, kar gre pripisat tudi ciljem in ukrepom državnega programa obvladovanja raka, so dodali.
Po podatkih poročila je bilo izboljšanje podatkov o umrljivosti pri moških dvakrat večje kot pri ženskah. Med vsemi smrtmi zaradi raka je bilo 25 odstotkov smrti zaradi raka pri moških in 15 odstotkov pri ženskah preprečljivih. Pri tem se preprečljiva umrljivost nanaša na maligne tumorje ustnic, ustne votline in žrela, požiralnika, želodca, jeter, sapnika, bronhijev in pljuč, materničnega vratu in mehurja. Šest odstotkov pri moških in 13 odstotkov pri ženskah pa je bilo preprečljivih ob zdravstveni oskrbi, kar zajema maligne tumorje debelega črevesa in danke, dojk, materničnega vratu, materničnega telesa, mod in ščitnice.
Najpogostejši raki v razvitem svetu in tudi pri nas (kože, pljuč, dojk, prostate ter debelega črevesa in danke) so leta 2019 predstavljali 60 odstotkov vseh ugotovljenih rakov. Po mnenju strokovnjakov so ti raki povezani z nezdravim življenjskim slogom, predvsem s kajenjem, čezmernim pitjem alkoholnih pijač, neustrezno prehrano, premalo gibanja in posledično prekomerno težo ter čezmernim sončenjem. Največje breme v državi predstavlja pljučni rak.
V Sloveniji se spopadamo s pomanjkanjem kadra in opreme, zadnje zlasti na področju slikovne diagnostike. Onkološki inštitut Ljubljana je sicer z akcijskim načrtom že pristopil k nakupu dodatne naprave PET-CT (pozitronska emisijska tomografija), kjer je trenutno tudi največ pomanjkanja znotraj onkološkega zdravstvenega varstva, so še navedli v izjavi.
Preberite še: Anita Ogulin za N1: o brutalni bitki z rakom in tem, kaj zameri politiki
Poziv k strožjim ukrepom na področju alkohola
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni ob svetovnega dneva boja proti raku poziva k strožjim ukrepom na področju alkohola ter večjemu vlaganju v kakovostno preventivo. Alkohol namreč spada med glavne dejavnike tveganja za nastanek raka, ozaveščenost ljudi in odziv politike pa sta še vedno nezadostna, so opozorili.
Nevladne organizacije s področja javnega zdravja, povezane v združenje, sicer ugotavljajo, da se ozaveščenost o škodljivosti alkohola v zadnjih letih v svetu sicer spreminja na bolje. A raziskave v Evropi še vedno kažejo, da se vsak deseti Evropejec ne zaveda povezave med alkoholom in rakom, vsak peti pa ne verjame, da obstaja povezava med rakom in alkoholom, so v sporočilu za javnost povzeli besede Mateja Koširja z Inštituta za raziskave in razvoj.
Alkoholne pijače neposredno povzročajo vsaj sedem vrst raka, kot so rak debelega črevesa in danke, rak ustne votline in žrela, grla, požiralnika, jeter in dojk, so opozorili. Zaradi raka, ki ga povzroča alkohol, v Evropi vsako leto umre 80.000 ljudi. Na svetu vsako leto za rakom zaradi alkohola zboli 740.000 ljudi.
V združenju ob tem opažajo, da je raba alkohola med mladostniki še vedno nad mednarodnim povprečjem. “Do alkohola prelahko dostopajo. Obstoječe ozaveščanje mladih glede škodljivosti rabe alkohola je pomanjkljivo oziroma nima želenega učinka. Starši lahko pomembno vplivajo na mladostnikov odnos do alkohola. Pri mladih se razvijajo življenjske navade, kot so na primer kajenje, raba alkohola ali konoplje, v obdobju odraslosti pa se težko spremenijo,” je izpostavila direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Nataša Jan.
Danes začenjajo tudi kampanjo na temo alkohola in raka, za katero so prepričani, da bo pripomogla k zaščiti in izboljšanju zdravja in dobrega počutja ljudi ter širše skupnosti. “Okrepila bo naš zdravstveni sistem ter prihranila ogromna finančna sredstva za zdravljenje raka in drugih z alkoholom povezanih bolezni. Zmanjšala bo škodo zaradi alkohola ter, upajmo, sprostila dodatna javna sredstva za naložbe v spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni”, je še dejal Košir.
Preberite še: 13 odstotkov smrti zaradi raka povezanih s pitjem
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje