Svoboda zavrača očitke: Sprejem županskih zakonov ne bi preprečil tragedije v Novem mestu

Po tragičnem sobotnem dogodku v Novem mestu, ko je za posledicami napada 21-letnega pripadnika romske skupnosti umrl 48-letni moški, v največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda zavračajo očitke, da vlada Roberta Goloba ni prisluhnila in upoštevala predlogov za reševanje romskih vprašanj v jugovzhodni Sloveniji.

Spomnimo, skupina enajstih županov s tega območja, med njimi tudi novomeški župan Gregor Macedoni, je jeseni 2022 pripravila spremembe štirih zakonov s poudarkom na zaščiti romskih otrok: zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o urejanju trga dela ter zakona o voznikih.

Prve tri predloge zakonov, ki so predvidevali izplačevanje socialne pomoči oziroma otroškega dodatka v naravi, kadar otrok ne obiskuje osnove šole, in pogojevanje opravljanja vozniškega izpita z dokončanim sedmim razredom osnovne šole, je zavrnil že pristojni parlamentarni odbor. Takrat so se pojavile tudi ocene, da so nekatere od omenjenih rešitev ustavno sporne.

Žavbi: Vrag je odnesel šalo, država ne more biti več vitka in neučinkovita opazovalka

Podobni argumenti so spremljali tudi sprejemanje novele zakona o urejanju trga dela, a so poslanci na koncu potrdili spremembe, ki z dveh na največ štiri leta podaljšujejo obdobje vključitve v javna dela. Poleg opozicijske NSi so novelo zakona podprli tudi v vladnem trojčku Svoboda, SD in Levica. V SDS so glasovali proti, ker so menili, da je zakon s sprejetimi dopolnili postal preveč okrnjen.

Poslanec Svobode Lenart Žavbi je danes poudaril, da sta bila od štirih županskih zakonov na koncu "integrirana" oziroma sprejeta dva. "Edini zakon, na katerem ta vlada oziroma koalicija ni delala oziroma ga ni nadgrajevala, je bil zakon o voznikih, ker mu je nasprotovalo gospodarstvo. Ostale smo sprejeli, druge pa dodelali," je povedal Žavbi.

Ob tem je ocenil, da sprejetje zakonov, kot so jih predlagali župani, ne bi preprečilo sobotnega tragičnega napada v Novem mestu. "Ti ukrepi so bili vezani predvsem na integracijo mlajših Romov. Na tem področju je prišlo do napredka, v zadnjih letih smo naredili veliko, ne samo naša vlada. Ampak problem romske populacije ni pri pet let starih otrocih, ampak pri tistih, ki so starejši od 20 let," je poudaril Žavbi.

Kot je dejal, si pred težavami v določenih romskih naseljih, kot so kriminal, droge, prostitucija in alkoholizem, ne smemo zatiskati oči, ampak se moramo o tem iskreno pogovoriti. "Upam, da bo celotna družba, tudi tisti del, ki se deklarativno bori za človekove pravice za vsakogar, doumela, da je vrag odnesel šalo in da država ne more biti več vitka in neučinkovita opazovalka stanja v jugovzhodni Sloveniji," je dodal poslanec Svobode.

O odgovornosti Mesca: "Težko rečem, da bi bila pri tem umoru največja težava integracija"

Žavbi je ocenil, da so pri reševanju romskih vprašanj zatajile neodvisne institucije, kot so policija, tožilstvo in sodstvo: "Ti trije organi so po odgovornosti na prvem mestu in mislim, da moramo kot družba zdaj pokazati odločnost in zahtevati spremembe v teh organih." Po sobotni tragediji v Novem mestu sta odgovornost prevzela pravosodna ministrica Andreja Katič (SD) in notranji minister Boštjan Poklukar (Svoboda), ki sta premierju Golobu ponudila svoja odstopa. Predsednik vlade je njuna odstopa v nedeljo sprejel, ob tem pa je dodal, da sam ne bo odstopil.

Na vprašanje, ali bi moral odgovornost za razmere prevzeti tudi minister za delo Luka Mesec iz Levice, je Žavbi odgovoril, da razume takšne pozive. A je ob tem dodal: "Pri umoru, ki se je zgodil ta konec tedna, težko rečem, da bi bila največja težava integracija Romov, ki spada pod Meščev resor. Za pregon kriminalcev so odgovorni neodvisni represivni organi, zanje pa so odgovorni drugi ministri."

Zakonske rešitve, ki bi uredile vprašanje romske tematike na jugovzhodu države, so v tem mandatu večkrat predlagali v NSi. Po tragičnem dogodku v Novem mestu bodo to storili še četrtič, sta danes sporočila predsednik NSi Jernej Vrtovec in poslanka Vida Čadonič Špelič.

Koalicija je njihove predloge doslej zavračala, sprejet je bil le ukrep, da se socialna pomoč in otroški dodatki izplačuje v materialni obliki, ko otroci ne obiskujejo šole. A kot je priznal Žavbi, se je v praksi izkazalo, da šole ne javljajo izostankov na centre za socialno delo, ti pa ne ukrepajo proti staršem, ki otrok ne pošiljajo v šole.

Han: Nekatere teme ne morejo biti stvar političnega prestiža

Predsednik SD Matjaž Han pa je poudaril, da nihče ne more biti zadovoljen s tem, kar je bilo doslej doseženo pri reševanju romske problematike. Dejal je tudi, da na tragediji, ki se je zgodila konec tedna, ne sme nobena stranka pridobivati političnih točk.

"Ta tragedija mora biti opomin vsem nam, da nekatere teme ne morejo biti stvar političnega prestiža," je navedel Han. Ob tem je napovedal, da bodo v SD ne glede na prejšnje odločitve podpirali vse zakone, ki bodo krepili varnost v državi. Varnost je po njegovih besedah ena od ključnih tem, ki potrebuje družbeni dogovor.

Han se je dotaknil tudi odstopa pravosodne ministrice Katič, za katero je dejal, da je svoje delo opravljala odgovorno. Tako kot Katič sama tudi Han njen odstop razume kot "prispevek k umiritvi razmer in ne kot priznanje krivde". Kot je dejal Han, namreč ministrstvo za pravosodje ne sme vplivati na vodenje postopkov tožilstva in sodstva.

Glede naslednika Katič pa je dejal, da je pet mesecev pred koncem mandata težko dobiti kandidata za ministra, a da se bo SD potrudila in namerava kmalu predlagati novo ime. Kot je dejal, bi si želel tudi sodelovanja človeka, ki prihaja iz jugovzhodne Slovenije, da bi politiki predstavil tudi druge poglede.

Na vprašanje, ali bi moral odgovornost prevzeti tudi minister Mesec, kar je izrecno izpostavila poslanka SD Mojca Šetinc Pašek, pa je Han odgovoril, da mora vsak v politiki prevzeti svoj del odgovornosti. "Ne bom na nikogar kazal s prstom, ampak vsak ve, kaj je v postopkih naredil in kaj ne," je dejal predsednik SD.

Koalicija predlaga medresorski akcijski načrt za izboljšanje varnostnih razmer

Žavbi je še izrazil pričakovanje, da bo državni zbor priporočila za ureditev romske problematike, ki so jih pripravili v koaliciji in opoziciji, obravnaval na isti seji. V državnem zboru sta namreč vloženi dve zahtevi poslanskih skupin za sklic izredne seje o zaostrenih varnostnih razmerah v jugovzhodni Sloveniji. Prvo so vložili poslanci opozicijskih SDS in Nove Slovenije, drugo pa poslanci treh koalicijskih strank, torej Svobode, SD in Levice.

Koalicija meni, da bi morali spregovoriti o štirih ključnih vprašanjih. Kot prvo so izpostavili vprašanje, ali policija, tožilstvo in sodstvo izvajajo vse razpoložljive ukrepe za zmanjšanje ogroženosti prebivalcev na kritičnih območjih. Sledi vprašanje, zakaj stopnja povratništva ostaja visoka in postopki predolgi. Koalicijo zanima še, kako poteka koordinacija med institucijami, torej med policijo, tožilstvom, sodstvom, centri za socialno delo in lokalnimi skupnostmi. Pa tudi, kako napreduje priprava nove zakonodaje ter kako bodo vključene lokalne skupnosti in predstavniki romske skupnosti.

Poslanci vladnih strank so dali državnemu zboru tri priporočila. Vladi naj predlaga, da predloži informacijo o zagotavljanju varnosti na območjih z zaostrenimi varnostnimi tveganji. Policijo, tožilstvo in sodstvo naj pozove, da v 30 dneh predložijo poročila o učinkih svojega ukrepanja na kritičnih območjih v zadnjih desetih letih. Predlagajo tudi, da državni zbor pozove vlado, naj pripravi medresorski akcijski načrt za izboljšanje varnostnih razmer v izpostavljenih občinah.

Opozicija terja tudi odgovornost generalnega direktorja policije

Poslanci SDS in NSi pa državnemu zboru predlagajo, naj sprejme devet konkretnih priporočil vladi. Pozove naj jo k takojšnji pripravi in vložitvi celovitega zakonodajnega paketa za reševanje romske problematike ter k sprejemu zakonov, ki so jih s podpisi več kot 30.000 državljanov vložili župani jugovzhodne Slovenije in Posavja. Prav tako naj državni zbor vladi priporoči odpravo dvojnih meril pri odkrivanju, pregonu in obravnavi kaznivih dejanj ter vzpostavitev odgovornosti nosilcev javnih funkcij, "ki so z opustitvijo dolžnega ravnanja prispevali k sedanjim razmeram".

Po ocenah SDS in NSi bi moral odgovornost prevzeti in odstopiti tudi generalni direktor Policije Damjan Petrič. Omenjeni opozicijski poslanski skupini pa se med drugim zavzemata tudi za skorajšnjo ustanovitev delovne skupine, v kateri bodo sodelovali predstavniki vseh parlamentarnih strank, župani, pristojna ministrstva, urad za narodnosti in predstavniki Romov.

Na dan izredne seje v SDS in NSi pozivajo k udeležbi na protestnem shodu pred državnim zborom. Žavbi je poudaril, da "opozicijskega političnega hujskaštva" ne želi komentirati.