Razkrivamo: tajnega sojenja vohunoma je konec, sledi večja izmenjava zapornikov

Slovenija 31. Jul 202412:33 11 komentarjev
ruska vohuna
Foto: Fotomontaža/Guardian/WSJ

V Sloveniji aretirana ruska vohuna, ki sta se predstavljala kot argentinska državljana Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos, v resnici pa sta Artem Viktorovič Dulcev in Ana Valerevna Dulceva, sta v tajnem sojenju pred okrožnim sodiščem v Ljubljani, kot smo razkrili na N1, priznala krivdo. Na okrožnem sodišču v Ljubljani so ob 12. uri in 20 minut prebrali izrek sodbe, ki so ga kasneje tudi objavili. Zaradi vohunstva in overitve lažne vsebine sta obsojena na skupno kazen enega leta in sedmih mesecev zapora, kar je približno toliko, kolikor sta že preživela v priporu. Pripor zoper njiju je zdaj odpravljen, sodba je pravnomočna, Slovenija pa ju bo izgnala. Na izreku sodbe sta bila ruska vohuna prisotna, kamere N1 pa so ju ob odhodu s sodišča tudi ekskluzivno posnele. Po zanesljivih informacijah N1 sta namreč del večje izmenjave zapornikov, ki naj bi v prihodnjih urah stekla med Rusijo, Združenimi državami Amerike, Nemčijo in Belorusijo. Putin pa utegne poleg v Sloveniji prijetih ilegalcev po letih prizadevanj dobil nazaj tudi morilca ruske tajne službe FSB.

Vse od  5. decembra 2022, ko je policija v navzočnosti Sove v ljubljanskih Črnučah aretirala ruska vohuna, sta bila Ana Valerevna Dulceva in Artem Viktorovič Dulcev v priporu. Ona na Igu, on na Povšetovi.

Okrožno sodišče v Ljubljani ju je po njunem priznanjem krivde, o čemer sta se pogodila s tožilstvom, obsodilo zaradi kaznivega dejanja vohunstva po 3. odstavku 358. člena kazenskega zakonika in določilo določilo kazen enega leta in 5 mesecev zapora, za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po 2. odstavku 253. člena kazenskega zakonika pa jima je dosodilo kazen treh mesecev zapora in izreklo enotno kazen vsakemu po eno leto in sedem mesecev zapora ter stransko kazen izgona tujca iz države za čas 5 let.

V enotno izrečeno kazen je vštet tudi čas pridržanja ter čas, ki sta ga prestala v priporu; v priporu pa sta bila vse od 5. decembra 2022. Slovenija ju bo, sodeč po sodbi, izgnala. Obenem pa jima je sodišče pripor, ki je enak dosojeni zaporni kazni, odpravilo. Sodba je pravnomočna.

Po informacijah N1 sta ruska vohuna na zaslišanjih ves čas molčala, za kar sta kot ilegalca (angl. Illegals) ruske obveščevalne službe SVR tudi usposobljena. Kot na N1 razkrivamo danes, so ju ob aretaciji dobili “s prsti v marmeladi”, po vsej verjetnosti med pošiljanjem informacij v Moskvo.

Ilegalci so v ruskem obveščevalnem aparatu tisti vohuni, ki se najprej leta urijo v domovini, nato zapustijo Rusijo in se morajo v zameno za to odpovedati tudi stikom s člani svoje družine, saj jih ne sme nič povezovati z Rusijo.

ruska vohuna
Foto: Fotomontaža/Guardian/WSJ

Na tuje pogosto odidejo kot pari, ki se zaradi prepričljivejšega vtisa, da so zgolj običajna družina in nič več, poročijo in imajo otroke. Najprej na tujem gradijo svojo lažno identiteto, obveščevalci temu rečejo, da gradijo legendo, ki pa ne sme biti ruska in ki mora biti podprta z osebnimi dokumenti, ki prestanejo preverjanja. V Sloveniji aretirana ruska vohuna sta imela argentinski potni list in sta iz Argentine leta 2017 v Slovenijo tudi prišla.

V ciljni državi delajo pod globoko krinko, informacije pa pridobivajo predvsem tako, da ves čas odmerjeno mrežijo, prav tako so zelo dobro opremljeni tudi tehnično. Kot poročamo na N1, gradijo odnose s politiki, diplomati, gospodarstveniki, umetniki … od katerih izvabljajo informacije, ki so pomembne za Kremelj. Ruska vohuna v Sloveniji sta imela za krinko računalniško podjetje in spletno umetniško galerijo, pisarno pa na Parmovi ulici v Ljubljani.

Kaj sledi po izreku sodbe?

Ruska vohuna bosta po informacijah N1 del večje izmenjave zapornikov, ki naj bi se v naslednjih urah odvila med Rusijo, ZDA, Nemčijo, Belorusijo, v akcijo izmenjave zapornikov pa je po informacijah N1 vključenih še več drugih držav.

Putin pa naj bi po letih prizadevanj dobil nazaj celo likvidatorja ruske tajne služne FSB Vadima Krasikova, ki je avgusta 2019 sredi belega dne v berlinskem parku likvidiral nekdanjega čečenskega poveljnika Zelimkana Kangošvilija, ki se je proti Rusiji boril v drugi čečenski vojni, ruske oblasti pa so bile prepričane, da je leta 2004 vodil tudi napad v Ingušetiji, v katerem je umrlo več deset ruskih policistov.

Krasikov se je v berlinski park pripeljal s kolesom. Kangošvilija, ki je tja prišel iz mošeje, je najprej ustrelil v hrbet, nato pa stopil s kolesa in ga dvakrat ob blizu ustrelil še v glavo. V času likvidacije je bilo v berlinskem parku tudi precej otrok. V Nemčiji so ga obsodili na dosmrtno ječo.

Vadimu Krasikovu
Vadim Krasikov, ruski vohun, likvidator ruske tajne služne FSB, ki je v nemških zaporih obsojen zaradi umora disidenta (Foto: Bellingcat)

Pritisk na Zahod, naj vendarle v izmenjavo zapornikov vključi tudi v Nemčiji zaprtega Krasikova, čemur so se zahodne države po informacijah N1 dolgo upirale, je pred vsega nekaj dnevi prišel iz Belorusije, ki je ekonomsko in vojaško popolnoma odvisna od Rusije.

Beloruski režim je namreč na smrt s streljanjem obsodil 30-letnega Nemca Rica Krigerja. Na smrt so ga obsodili zaradi obtožb, da je po navodilih ukrajinske tajne službe v Belorusijo prišel z nalogo, da izvede teroristični napad blizu železniškega omrežja. Belorusija, kjer montirani procesi in mučenja niso redkost, je edina država v Evropi, ki smrtno kazen tudi dejansko izvrši.

27. julija je beloruska državna televizija predvajala posnetek Kriegerja v zaporniški celici. Krieger je v 16-minutnem posnetku, v katerem je “veliko koreografije”, prikazan na stolu za zapahi, ozadje je temno, večkrat skloni glavo in si z vklenjenimi rokami pokrije oči, med govorom se večkrat zlomi in začne jokati. Rico Krieger govori v nemščini, ki pa jo preglasi ruski prevod. V predvajanem posnetku državne televizije pod vplivom državne politike pa krivdo prizna.

Rico Krieger
Rico Krieger, 30-letni Nemec obsojen na smrt s streljanjem v Belorusiji, v posnetku beloruske državne televizije (Foto: Belte le radio)

“To je bila največja napaka v mojem življenju, nesporno priznam krivdo,” se glasi ruski prevod Kriegerjevih besed. “Resnično upam, da me bo predsednik Lukašenko pomilostil,” nemškega kanclerja Olafa Scholza pa v posnetku roti, naj ga reši: “Gospod Scholz, prosim, še vedno sem živ, ni še prepozno.”

Včeraj je iz Belorusije prišla novica, da je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko Kriegerja pomilostil, kar je bil še en močan signal, da je tudi Rico Krieger del paketa večje izmenjave zapornikov, ki prihaja. Nemški Welt pa poroča, da bo Nemčija za Kriegerja zelo verjetno zamenjala prav Krasikova.

Del izmenjave naj bi bil tudi ameriški novinar Wall Street Journala

Pričakovati je tudi, da se bo v iz ruskega zapora v ZDA v okviru te izmenjave lahko vrnil novinar Wall Street Journala, ameriški državljan Evan Gershkovich, ki so ga v Rusiji 19. julija letos obsodili na 16 let zapora. Sojenje je bilo izjemno hitro, z zgolj tremi obravnavami, obsodili pa so ga zaradi obtožb, da njegova novinarska odprava v Jekaterinburgu marca 2023 ni bila opravljanje novinarskega dela, pač pa zbiranje informacij o ruskem proizvajalcu tankov Uralvagonzavod za potrebe ameriške tajne službe. Dokazov o njegovem domnevnem vohunjenju Moskva nikoli ni podala, sporočila je le, da so ga ujeli pri delu. Tako ameriška administracija kot Wall Street Journal sta večkrat podarila, da je Gershkovich neupravičeno pridržan in da je v Rusiji opravljal zgolj novinarsko delo.

Evan Gershkovich
Evan Gershkovich (Foto: PROFIMEDIA)

Pogajanja o izmenjavi zapornikov so tekla dlje časa

Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve in nacionalno varnost  v kabinetu predsednika vlade, je junija na predvolilno soočenje N1 pred evropskimi volitvami z Vladimirjem Prebiličem prišel v spremstvu ekipe in kamere ameriškega Wall Street Journala.

“Gre za snemanje arhivskega dokumentarnega materiala o eni zgodbi, del katere je Slovenija postala decembra 2022. Gre za aretacijo dveh ruskih vohunov v Sloveniji, za veliko zgodbo, ki se počasi razpleta,” je že tedaj  za N1 pojasnil Volk.

Na vprašanje, ali potekajo pogajanja, da bi ruska vohuna zamenjali za novinarja Wall Street Journala Evana Gershkovicha, ki so ga v Rusiji aretirali marca 2023, pa je Volk junija odgovoril: “Vse možnosti so odprte, ves čas se dela, ampak o tem, kar počnemo na področju nacionalne varnosti, lahko povem kvečjemu odstotek vsega, kar počnemo.”

Ti pogovori in pogajanja o izmenjavi zapornikov se zdaj bližajo ciljni ravnini.

Slovenija ne more menjati zapornikov, ruska vohuna lahko izroči

Ker Slovenija v Rusiji nima zapornika, ki bi ga zamenjala za ruska vohuna, Slovenija z Rusijo izmenjave zapornikov torej ne more izpeljati. Lahko pa prijeta ruska vohuna Rusiji izroči v zameno za njiju pa bo Rusija drugim zahodnim državam izročila njihova državljana ali državljane, ki so trenutno v ruskih zaporih.

Po Volkovem junijskem nastopu na N1 je poslanec Levice Miha Kordiš postavil poslansko vprašanje o “unovčitvi ruskih vohunov”, ki sta bila aretirana v Sloveniji. Med drugim so ga zanimale pravne podlage za njuno izročitev oziroma izmenjavo.

Pristojno ministrstvo za pravosodje je poslancu odgovorilo, da slovenski pravni red instituta izmenjave obsojenih oseb ne določa, da pa bi do “učinka izmenjave” lahko prišlo na osnovi neformalnega dogovora, v okviru katerega bi se Slovenija zavezala izročiti omenjena ruska državljana državi njunega državljanstva.

To bi bilo mogoče izpeljati na osnovi konvencije o transferju obsojenih oseb iz leta 1983, ki omogoča, da oseba, ki so ji kazensko sankcijo izrekla slovenska sodišča, to kazen prestaja v državi njenega državljanstva. Sodba mora biti pravnomočna, o izročitvi zaradi prestajanja kazni pa po zakonu o kazenskem postopku odloča sodišče, ki je izreklo kazensko sodbo na prvi stopnji.

Ruska državljana, ki sta obtožena vohunjenja, bi torej lahko po morebitni pravnomočni obsodbi izročili le Ruski federaciji. Tako Slovenija kot Ruska federacija sta podpisnici konvencije o transferju obsojenih oseb.

V njej so določeni še nekateri pogoji: kazen, ki jo mora obsojena oseba še prestati, mora biti v času sprejema zahteve za transfer daljša od šestih mesecev (pri tem je sicer dopuščena izjema); obsojena oseba mora v transfer privoliti; država izreka kazni in država prestajanja kazni pa se morata o transferju dogovoriti …

Zadnja zamenjava zapornikov med ZDA in Rusijo je bila v začetku decembra 2022, odvila pa se je tako, da so ameriški in ruski agentje zapornika zamenjali na letališču v Abu Dabiju. Šlo je za ameriško olimpijko in košarkarsko zvezdnico ženske lige NBA Brittney Griner in ruskega državljana Viktorja Buta, enega najbolj notoričnih preprodajalcev orožja na svetu.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje