Menu Item
V preteklih dneh so kar nekaj preplaha sprožile objave, da se je na Krasu pojavil "orjaški tropski klop", ki naj bi žival ali človeka zasledoval tudi več metrov. A kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Tomi Trilar je za N1 pojasnil, da je ta vrsta klopa v Sloveniji prisotna že leta in ne gre za nov pojav. Kako tega klopa prepoznati in kakšne so njegove biološke značilnosti?
S spomladanskim prebujanjem narave in vegetacije je nevarnosti klopov večja. V Sloveniji imamo 16 vrst klopov, najpogostejši je gozdni klop. Pred dnevi pa so nekateri mediji poročali, da so na Krasu raziskovalci tržaškega Naravoslovnega muzeja zabeležili prisotnost nove vrste klopa – “orjaškega tropskega klopa” Hyalomma marginatum oziroma dvogostiteljskega klopa.
Kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Tomi Trilar je za N1 pojasnil, da smo v Sloveniji dvogostiteljskega klopa, glede na podatke iz zbirke biologinje, kemičarke in medicinske entomologinje dr. Danice Tovornik, zasledili že leta 1955. Tovornik ga je našla v Sečoveljskih solinah.
Tako kot vsi drugi klopi ima tudi dvogostiteljski klop razvojni krog, ki gre od jajčeca, ličinke, nimfe do odrasle živali. Pri slovenskih domorodnih klopih se iz jajčec razvijejo ličinke, ki v listnem opadu poiščejo gostitelja in se nasesajo krvi. Zatem se spustijo v podrast, prebavijo zaužito kri in zamenjajo zunanji skelet ter se preobrazijo v nimfo. Na tej stopnji nato poiščejo novega gostitelja in se iz nimfe preobrazijo v odrasle samice ali samce.
Ličinke in nimfe dvogostiteljskih klopov zajedajo na pticah in za razliko od domorodnih vrst klopov ličinke ne zapustijo gostitelja. “Ko se ličinke nasesajo, ostanejo v njihovem perju, prebavijo hrano, zamenjajo zunanji skelet in zrastejo v nimfo. Ta se nato prisesa na istem ptiču,” je pojasnil Trilar in dodal, da je prav zato dobil ime dvogostiteljski klop.
Ob tem je sogovornik poudaril, da bi dvogostiteljskega klopa težko označili za tropskega, saj s tropskim deževnim gozdom ali tropi nima nič, ker tam ne živi.
V Sloveniji so dvogostiteljski klopi razširjeni na pašnikih
Odrasli dvogostiteljski klop na afriških koncih zajedajo na sodoprstih kopitarjih. Ptice pa ličinke in nimfe dvogostiteljskega klopa ob vsakoletni spomladanski selitvi iz afriških prezimovališč prinašajo v Evropo. “Nimfe vsako leto najdemo na ptičih, ki jih obročkamo na Ljubljanskem barju. Ne veliko, pa vendar,” je dodal Trilar.
Odrasli dvogostiteljski klopi so v Sloveniji razširjeni na pašnikih v priobalnem pasu. V primerjavi z gozdnim klopom odrasli dvogostiteljski klop ne lovi iz zasede, temveč aktivno išče gostitelja. V Sloveniji so to krave in boškarini. Ti klopi tečejo za živaljo, ko jo ujamejo, zlezejo po njeni nogi in se prisesajo. “Ko smo na pašnikih gorske verige v Kaštelih delali raziskavo, smo opazovali, kako dvogostiteljski klopi tečejo za kravami. Tečejo bistveno hitreje kot na primer pajki njihove velikosti,” je predstavil Trilar.
Odrasli dvogostiteljski klopi so bili nekoč razširjeni do Črnokalskega roba, vendar je vrsta z opuščanjem pašnikov izumrla. V zadnjem času pa odrasle klope te vrste opažajo pod Kraškim robom. “Na Ljubljanskem barju, kjer je dokazano, da dvogostiteljski klopi prihajajo s ptiči, nikoli niso našli odraslega osebka tega klopa. Mi pa s terena poročajo, da so v okviru monitoringa klopov na pašnikih pri Hrastovljah in Kastelcu letos že našli dvogostiteljskega klopa, je dodal kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Ta vrsta klopa pri nas ni pogosta in v Sloveniji še nismo zabeležili primera, ko bi se dvogostiteljski klop prisesal na človeka. Velja pa poudariti, da je tako kot druge vrste klopov, ki prenašajo bolezni, tudi ta vrsta klopa nevarna. Dvogostiteljski klop namreč prenaša vročinsko virusno bolezen Krimsko-kongoško hemoragično mrzlico.
Leta 1999 so izbruh te bolezni zabeležili na Kosovu. Takrat sta zbolela dva ameriška vojaka, a preden so jima diagnosticirali to bolezen, sta odpotovala domov v ZDA. “Slovenski inštitut za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete je takrat odšel na Kosovo, kjer so zabeležili izbruh ter ga pomagali zatreti med lokalnim prebivalstvom, predvsem pastirji,” je povedal Trilar.
Kako prepoznati dvogostiteljskega klopa?
Ličinke in limfe dvogostiteljskega klopa ne zajedajo na ljudeh. Odrasli klop je velik dober centimeter, zato je zelo opazen. Tako kot drugi klopi ima štiri pare nog, je temno rjave barve. Ko se giblje, je precej hitrejši v primerjavi z gozdnim klopom. In če večina slovenskih domorodnih klopov čaka na gostitelja pasivno, dvogostiteljski klopi aktivno iščejo svoje gostitelje, torej tečejo za njimi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!