Nekdanji generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot zahteva preklic sklepa o njegovi razrešitvi s tega položaja in plačilo več kot 430 tisoč evrov odškodnine. Pri Pošti Slovenije vztrajajo, da je dobil vse, kar mu pripada.
Nekdanji generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot toži svojega nekdanjega delodajalca. Zahteva ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta o njegovem odpoklicu z direktorskega mesta in plačilo odškodnine v višini nekaj več kot 430.000 evrov.
Na mariborskem okrožnem sodišču je bil danes namreč izveden prvi narok v tej zadevi, tožnik Kokot pa se ga ni udeležil. Njegov odvetnik Franci Matoz je vztrajal, da je bil Kokot nezakonito razrešen s čela Pošte. “Najprej je bil izdan sklep nadzornega sveta, s katerim je bil odpoklican iz ekonomsko-poslovnih razlogov. Ko smo zatrjevali, da ekonomsko-poslovni razlogi niso bili podani, se je nasprotna stran začela sklicevati na to, da se ga lahko odpokliče tudi brez razloga, kadarkoli,” je Matoz pojasnil v izjavi za medije ob odhodu s sodišča.
Priznava, da akt o ustanovitvi družbe omogoča predčasni odpoklic brez navedbe razlogov, vendar izpostavlja Kokotovo pogodbo o zaposlitvi, ki točneje določa razloge za odpoklic. “In eden od teh je ekonomsko-poslovni razlog, ne pa brez razloga. Zato zaradi kršitve pogodbe zahtevamo ugotovitev nezakonitosti sklepa o odpoklicu in odškodnino,” je povedal.
Predlagana višina odškodnine je seštevek zneskov plač in drugih prejemkov do konca celotnega mandata.
Kokot je na čelo Pošte Slovenije kot začasni direktor prišel marca 2021, polni mandat generalnega direktorja pa je začel 1. februarja 2022. Njegovo imenovanje so ves čas spremljali očitki o nepravilnostih in o njegovi neprimernosti oziroma neustreznih izkušnjah za tako pomemben položaj, prenovljeni nadzorni svet pa ga je 12. septembra lani odpoklical.
Pošta vztraja, da je prejel vse, kar mu pripada
Pooblaščenka Pošte Danica Čuk je na današnjem naroku na mariborskem sodišču poudarila, da ni pravne podlage za terjatve tožnika. Po njenih besedah sta se strani pred pričetkom polnega mandata dogovorili, da v primeru razrešitve brez utemeljenega razloga pred iztekom mandata pripada tožniku odpravnina v višini šestkratnika povprečne mesečne plače, ki jo je prejemal v zadnjih 12 mesecih v funkciji poslovodje. “Tožeča stranka je vse, kar ji po pogodbi pripada, že prejela, vključno s to odpravnino,” je dejala odvetnica.
Matoz je poleg zaslišanja Kokota predlagal še zaslišanje takratnega predsednika nadzornega sveta Ervina Renka, ki je podpisal pogodbo o zaposlitvi tožnika. Odvetnica Pošte je to ocenila kot nepotrebno, sodišče pa bo svojo odločitev sporočilo v nadaljevanju postopka. Še prej je pričakovati vmesno sodbo. Stranki sta namreč sporazumno predlagali izdajo vmesne sodbe o tem, ali obstajajo pravni temelji za podano zahtevo za ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu in plačilo odškodnine.
Sodnica Katja Klug Grobin je nov narok razpisala za 28. junij, ko naj bi med drugim zaslišali Kokota.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje