Tu so zadnje napovedi za letošnjo jesen: meteorolog pojasnil, kaj lahko pričakujemo

Vstopamo v meteorološko jesen. Kaj kažejo srednjeročne in dolgoročne napovedi za september, oktober in november, smo se pogovarjali z meteorologom Agencije RS za okolje Branetom Gregorčičem.
Čeprav nas do koledarske jeseni loči še nekaj tednov, se poletje počasi poslavlja, z njim pa tudi dolgi in vroči dnevi. 1. septembra namreč vstopamo v meteorološko jesen, ki bo prinesla drugačno vremensko dinamiko. Pričakovati je, da bodo jutra postopoma hladnejša, dnevi krajši, narava pa se bo odela v čudovite odtenke rjave, rumene in oranžne.
Kakšno jesen si lahko glede na srednjeročne in dolgoročne napovedi obetamo letos?
Agencija za okolje (Arso) za jesenske trende spremlja napovedi svetovnih meteoroloških centrov, predvsem Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) in sezonske napovedi ameriške Univerze Columbia. Ob tem velja poudariti, da napovedi na sezonski skali, torej za nekaj mesecev vnaprej, niso najbolj zanesljive.
"Vedno imamo opravka z množico napovedi. Pogledamo, koliko teh napovedi napoveduje nadpovprečne in koliko podpovprečne razmere, bodisi pri temperaturi ali količini padavin. Če je odstopanje v neko smer znatno, potem seveda lahko govorimo o večji verjetnosti za neke scenarije, ki pa niso vedno nujno uresničeni," je za N1 pojasnil meteorolog Arsa Brane Gregorčič.

Za primer je izpostavil napovedi za letošnje poletje. Iz sezonskih napovedi namreč ni bilo razbrati, da bodo poletni meseci med seboj dosti različni. "V resnici pa se je izkazalo, da je bil na našem območju junij rekordno vroč, julij in avgust pa sta bila temperaturno blizu dolgoletnemu povprečju," je dodal Gregorčič.
So možna vremenska presenečenja?
Za jesenske mesece nekega močnega signala za kakšna velika odstopanja od dolgoletnega povprečja iz trenutnih napovedi ni zaznati. "Zdi se, da bodo september, oktober in november morda kakšno stopinjo toplejši od zadnjega klimatskega povprečja, pri padavinah pa odstopanj od povprečja pravzaprav ne zaznavamo. Se pravi, enaka verjetnost je, da bo bodisi manj bodisi bolj namočena jesen od nekega klimatskega povprečja za ta čas," je poudaril meteorolog.
Prvi septembrski dnevi nam bodo sicer postregli še s kar nekaj sonca in prijetnimi temperaturami. Kako pa kaže s trideseticami? Smo z njimi letos že opravili?

"Lahko se seveda zgodi, kar se sicer v zadnjih letih dogaja razmeroma pogosto, da kakšen dan v prvi polovici septembra še beležimo 30 stopinj Celzija. Kot zanimivost, lani smo imeli prve štiri dni, torej med 1. in 4. septembrom, temperature nad 30 stopinj Celzija v precejšnjem delu Slovenije. Letos ne bomo začeli septembra s tako visokimi temperaturami," je pojasnil vremenoslovec.
Dnevne temperature se bodo v prvih dneh septembra gibale pri okoli 25 stopinj Celzija, se pa nakazuje možnost, da bi se lahko v obdobju okoli 5. septembra živo srebro približalo tridesetici. Kako se bo vreme razvijalo v sredini septembra in naprej, je trenutno še precej nezanesljivo napovedovati, kajti zanesljive napovedi so v glavnem do deset dni vnaprej.
Kako pa kaže z oktobrom? Spomnimo, da smo konec oktobra 2022 v Sloveniji izmerili do 25 stopinj Celzija. Takšne ekstreme, kot je poudaril Gregorčič, je nemogoče napovedati tako daleč vnaprej. "Lahko govorimo le o verjetnosti, da bi bilo obdobje nekoliko toplejše od povprečja," je dodal.

Ob tem sicer ne gre izključevati možnosti, da bi nam letošnja jesen postregla z vremenskimi presenečenji v obliki zgodnjega snega. Spomnimo na prizore belega ljubljanskega maratona, ko je v noči s sobote na nedeljo, 28. oktober 2012, v prestolnici začelo snežiti. V alpskih dolinah, na Bohinjskem in Koroškem je snežilo tudi v noči na 12. oktober 2020.
"Presenečenj se ne da napovedati, zato so presenečenja," je pojasnil Gregorčič. A glede na to, da imamo sneženih zim v Sloveniji v zadnjih letih vedno manj, verjetnost za tak razvoj vremena ni velika.
N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: "Živimo vsak dan"
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje