Menu Item
Po sprejetju sprememb kazenskega zakonika na odboru za pravosodje se vrstijo ogorčeni odzivi iz opozicije, stroke in tudi civilne družbe. Inštitut 8. marec v primeru potrditve na plenarni seji napoveduje vložitev pobude za referendum, predsednik državnega zbora Igor Zorčič upa, da bo večina v državnem zboru "to norijo ustavila", vrhovno državno tožilstvo pa ocenjuje, da so predlagane spremembe nepremišljene in škodljive.
Predlog je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SNS, na glasovanju na odboru za pravosodje pa je dobil podporo koalicijskih strank SDS, NSi in Konkretno. Sprememba prinaša krajše zastaralne roke za nekatere oblike kriminala, tudi gospodarskega, nasprotovali pa so ji vlada oziroma pravosodno ministrstvo, zakonodajnopravna služba, sodni svet, državnotožilski svet in vrhovno državno tožilstvo.
Slednje je danes ocenilo, da gre za nepremišljen in vsebinsko neutemeljen poseg v materialno kazenskopravno zakonodajo, ki nima podlage v statistični analizi podatkov o dolžini teka kazenskega postopka.
Na vrhovnem tožilstvu opozarjajo, da lahko odločitev tožilca za vložitev zahteve za uvedbo kazenskega postopka preprečujejo objektivne okoliščine, “zato je v takih primerih omejevanje pregona z nerazumnimi roki v nasprotju z ustavo”.
“Nova ukana Zmaga Jelinčiča in koalicije”
O predlogu je danes burna razprava potekala tudi na kolegiju predsednika državnega zbora (DZ), kjer so se med drugim dogovorili o pripravi sklica redne januarske seje, ki naj bi se začela 31. januarja. Predlog spremembe kazenskega zakonika bo namreč obravnavan na tej seji.
V delu opozicije so opozorili, da je poslanska skupina SNS kot predlagatelj vložila spremembe napačnega zakona, prav tako je predlog prejel odklonilna mnenja stroke. Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je ob tem še opozorila, da je bila poslanska skupina SNS obveščena, da novelira napačen zakon, a je to kljub temu storila. Pri tem pa je bila kritična tudi do strokovnih služb, ki bi po njenih besedah morale bdeti nad tem, da do takšnih primerov ne bi prihajalo.
Zorčiča na seji kolegija ni bilo, saj je zbolel za covidom, prek Twitterja pa je sporočil, da gre za novo ukano “Zmaga Jelinčiča in koalicije, s katero želijo ustaviti pregone številnih težjih kaznivih dejanj.” Izrazil je upanje, da se bo v državnem zboru zbrala večina, “ki bo to norijo ustavila.” Po informacijah N1 sicer v opoziciji KUL že potekajo pogovori o tem, da bi predlagali umik te točke z dnevnega reda plenarne seje. Poslanci bi o tem glasovali na samem začetku redne seje 31. januarja. So pa neuradno kritični do Zorčiča, saj da bi lahko kot predsednik DZ preprečil že prvotno uvrstitev predloga na dnevni red seje odbora.
Sprememba Kazenskega zakonika, ki so jo na odboru potrdili koalicijski poslanci, je nova ukana @ZmagoPlemeniti in koalicije, s katero želijo ustaviti pregone številnih težjih kaznivih dejanj. Upam, da se v #DZ zbere večina, ki bo to norijo ustavila.
— Igor Zorčič (@IgorZorcic) January 21, 2022
V soočenju v oddaji N1 STUDIO sta o predlogu spregovorila tudi predsednik NSi Matej Tonin in koordinator Levice Luka Mesec, ki meni, da so izjave predsednika vlade Janeza Janše o Tajvanu le dimna zavesa zaradi sprememb kazenskega zakonika. Tonin je Meščeve očitke zavrnil in zagotovil, da če je bila na odboru storjena kakršnakoli napaka, jo bo v nadaljevanju zakonodajnega postopka še možno popraviti. “Tovrstne diskusije se bodo lahko vrstile na plenarnem zasedanju. Če smo naredili kakršnokoli napako, smo jo pripravljeni tudi popraviti. Trenutno ne vidim še nobene drame,” je komentiral.
Mesec se po drugi strani s Toninom ni strinjal in je dejal, da se pri tolmačenju predloga ni zgodila napaka. “Poskušali ste. Janša je vrgel kost v Kitajsko in vi ste gledali, če bomo mogoče uspeli to kost dovolj dolgo glodali, da to mirno mine,” je ocenil Mesec.
“Če bo zakon sprejet, bomo takoj začeli zbirati podpise za referendum”
Tudi v Inštitutu 8. marec so na današnji novinarski konferenci izpostavili, da predlog omogoča konec postopkov pregona gospodarskega kriminala brez epiloga.
“Vse skupaj nas spominja na način sprejemanja zakona o vodah, zaradi katerega smo se na referendum odpravili poleti,” je dejala direktorica inštituta Nika Kovač. Izpostavila je, da je dodaten problem zdajšnjega zakona, da začne veljati takoj ob sprejetju, v tem primeru pa bodo padli številni postopki, med njimi preiskava Teš 6, preiskava afere Trenta, v kateri je obtožen predsednik vlade Janez Janša, preiskava poslov z zaščitno opremo iz prvega vala epidemije covida-19, v katerih je osumljen minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, in še številni drugi postopki, v katere so vpleteni poslovneži, politiki in drugi vplivneži.
Danes so tako potrdili, da bodo v primeru sprejetja zakona takoj začeli zbiranje podpisov za referendum. “V tem primeru imamo najprej sedem dni časa, da se zberemo 2500 neoverjenih podpisov, v drugem koraku pa 35 dni časa, da zberemo 40.000 overjenih podpisov,” je pojasnila članica Inštituta 8. marec Mojca Lukan.
Na njihove napovedi se je v izjavi za medije odzval predlagatelj sprememb, predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti: “Razumem, da imajo navodilo, da morajo rušiti, da se v Sloveniji vzpostavlja pravi pravni red in da se neha z nekdanjimi delovanji na področju pravosodnega sistema. Razumem, boli jih finančno, boli jih, da ne bodo mogli vleči določenih političnih procesov v nedogled,” je dejal Jelinčič.
Nasprotno menijo v SD. “Kazenski zakonik se sprejema s tresočo roko, za to so potrebni strokovni pogovori, analize. Vemo, da smo imeli v načrtu marsikaj spremeniti. Vendar ta rešitev pomeni prehod v popolnoma drugo smer, ki daje vedenje, da je Slovenija tista oaza, kjer državne oblasti nimajo namena preganjati korupcije in kriminala,” je danes dejala podpredsednica SD Andreja Katič. Kot nekdanja ministrica za pravosodje je zgrožena, da v DZ obravnavajo takšno spremembo, za katero je po njenih besedah vsa stroka opozorila, da je nesprejemljiva.
Predlog spremembe kazenskega zakonika sicer predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka. Prav tako kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let. Spremembe bi uporabljali tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje