Menu Item
Zakaj so družinski zdravniki v Zdravstvenem domu Ljubljana bolj nezadovoljni kot drugod? Zdravniki poročajo o preobremenjenosti, slabih odnosih in občutku, da so vodstvu pozitivne računovodske bilance pomembnejše od dobrega dela in počutja zaposlenih.
Ljubljanski zdravstveni dom je v zadnjem času zapustilo več zdravnikov družinske medicine, še nekaj pa naj bi jih bilo tik pred odhodom. Številni poznavalci razmer menijo, da gre za “padanje domin”, saj zdravniki odhajajo zaradi preobremenjenosti, njihovi nekdanji kolegi pa so nato še bolj obremenjeni. “Po dveh odpovedih sem izračunala, da vsakodnevnih trojnih ambulant ne bom preživela,” je na primer v pismu, ki smo ga objavili pretekli konec tedna, zapisala zdravnica, ki je iz ene od enot ZD Ljubljana odšla pred kratkim.
S pomanjkanjem družinskih zdravnikov se spoprijema vsa Slovenija, a razmere so v Zdravstvenem domu Ljubljana očitno hujše kot drugod. Zakaj je tako?
Je vodstvo naredilo premalo?
Informacije, ki smo jih pridobili, kažejo, da so bile težave prisotne in znane že več let, v zadnjem času pa so se poslabšali odnosi med zaposlenimi in vodstvom. Več zdravnikov je menilo, da se vodstvo, tako sedanje kot prejšnje, ni ustrezno odzivalo na poslabševanje razmer in na pozive k izboljšanju. Nekaj zaposlenih je omenjalo tudi občutek, da je predvsem v zadnjih letih vodstvu in občini, ki je ustanoviteljica zdravstvenega doma, pozitiven poslovni rezultat pomembnejši od zadovoljstva zaposlenih.
“Čeprav je znano, da imajo vodstva javnih zavodov na splošno težave pri učinkovitem vodenju in organizaciji dela objektivno tudi zaradi zelo omejujoče zakonodaje, je dejstvo, da se o naraščajočih težavah v Zdravstvenem domu Ljubljana poroča že nekaj let. Obstaja pa vseeno nekaj primerov dobrih praks tudi v javnih zavodih, zato ocenjujem, da ni bilo narejeno prav vse, kar bi bilo lahko, da tako kritičnih razmer, in to v prestolnici, ne bi bilo,” je dejal Rok Ravnikar, predsednik odbora za osnovno zdravstvo na zdravniški zbornici.
K slabemu občutku zdravnikov o prioritetah vodstva pa je na primer v zadnjem času prispevalo dejstvo, da zdravstveni dom še ni izplačal dodatkov za povečan obseg dela iz vladnih interventnih zakonov. Vendar dodatkov tudi mnogi drugi zdravstveni domovi niso izplačali, saj je ministrstvo za zdravje šele pred nekaj dnevi pripravilo zadnjo različico tabel, na podlagi katerih se izračuna, kolikšen dodatek dobi posameznik. Priprava navodil in tabele, ki ima približno 24.000 celic, je namreč izjemno zahtevna, so nam pojasnili na ministrstvu.
Janković: Imamo odlično direktorico
Zdravstveni dom od aprila lani vodi Antonija Poplas Susič (na fotografiji spodaj), ki jo ljubljanski župan Zoran Janković močno podpira. “Imamo odlično direktorico, ki je bila evropska zdravnica leta in ve, kako se stvarem streže,” je dejal na novinarski konferenci v torek.
Odnosi med zaposlenimi in sedanjim vodstvom so po naših informacijah samo kaplja čez rob. Glavni razlog za nezadovoljstvo in odhode je preobremenjenost, ki je problem že več let, opozarjajo zdravniki.
“Na vzroke opozarjamo že več let”
Lani jeseni so na primer zdravniki iz ene od enot zdravstvenega doma zapisali, da so na robu svojih zmožnosti in kronično izgoreli. “Realno je pričakovati množično zbolevanje preostalega kadra, kar pomeni kolaps zdravstvenega varstva odraslih v tem delu Ljubljane,” so opozorili.
Zaradi upokojitev, smrti, odpovedi, porodniških dopustov so imeli v enoti takrat praznih sedem ambulant ali več kot tretjino vseh. “Do konca leta pa jih bo še več, vsaj devet,” so dodali.
“Od zdravnikov, ki ostajamo, se pričakuje, da bomo poleg svojih bolnikov obravnavali še paciente vseh trajno manjkajočih,” so zapisali. “Sporočamo vam, da z izjemo nujnih, življenje ogrožajočih stanj teh ambulant nismo zmožni nadomeščati, saj s tem bolnikom odrekamo varno, pravočasno in kakovostno oskrbo. Bojimo se najhujšega, torej da spregledamo resna stanja in naredimo strokovno napako.”
Ob tem pa so dodali, da so že več let pred tem tako ustno kot pisno opozarjali nadrejene na vzroke, ki so nato pripeljali do kadrovske stiske. “Predlagali smo tudi številne rešitve, vendar brez premika na bolje,” so poudarili.
“Seveda, zelo dobro smo bili seznanjeni,” nam je povedal Rudi Dolšak (na spodnji fotografiji, v sredini), ki se je po 12 letih na čelu zdravstvenega doma poslovil aprila 2021. Kot je pojasnil, je zaradi starostne strukture zdravnikov vedel, da je treba nekaj ukreniti. Leta 2018 je bilo 40 od 107 zdravnikov družinske medicine v zdravstvenem domu starejših od 55 let, lani pa 39 od 97. “Zato sem se dogovoril za zaposlitev z desetimi zdravniki iz Srbije, Črne gore in Severne Makedonije, a je to padlo v vodo zaradi epidemije covida,” je dejal Dolšak.
Povečevanje obremenitev zaradi načina financiranja
Vendar problem ni samo posledica upokojevanja, nam je povedala zdravnica, ki že dolgo dela v zdravstvenem domu, a razmišlja o odhodu. Preobremenjenost je po njenem bolj povezana z načinom financiranja ambulant družinske medicine.
Zdravstveni dom je namreč dolga leta polno plačilo programa dobil, če je ambulanta dosegla povprečno število pacientov v državi. “Ker je zdravnikov v državi premalo, je to pomenilo, da se obremenjenosti ni dalo zmanjšati,” je dejala zdravnica, ki je želela ostati anonimna.
Leta 2019 se je to spremenilo. Zdaj je pogoj za polno financiranje število pacientov: imeti morajo vsaj 1.895 glavarinskih količnikov, kar je približno 1.000 do 1.600 opredeljenih pacientov, odvisno od starosti, ki predstavlja utež za izračun, koliko količnikov predstavlja posamezen pacient. Prejšnji pogoj, torej državno povprečje, je znašal okoli 2.400 količnikov ali približno 1.200 do 2.000 pacientov.
S spremembo se je na 1.895 glavarinskih količnikov znižal tudi prag, pri katerem lahko zdravniki zavrnejo vpis osebe, ki jih želi na novo izbrati za družinskega zdravnika. To sicer ni omogočilo občutnejše razbremenitve družinskih zdravnikov, saj lahko zavračajo samo sprejem novega pacienta, ne morejo pa se “odpovedati” obstoječim. Povprečno število pacientov na primarnega zdravnika se je tako od leta 2019 znižalo “samo” s 1.690 na 1.613.
Nov prag je torej za zdravnika pomemben samo ob ustanovitvi nove ambulante, za vodstva zdravstvenih domov pa je pomenil manjši pritisk na povečevanje intenzivnosti dela.
Vseeno pa ta pritisk še vedno obstaja, opozarja zdravnica, saj ZZZS zdravstvenemu domu plača za ambulanto, tudi če ta nima nosilnega tima. Imeti mora samo paciente. “Zato vodstvo ni nadomeščalo timov, ki so odšli, čeprav je zdravstveni dom še naprej dobival denar za njihove ambulante,” je pojasnila zdravnica. Za “zapuščene” paciente pa so morali poskrbeti zdravniki, ki imajo svoje ambulante.
Zdravstveni dom Ljubljana ni edini v Sloveniji, ki je ravnal tako, a mu ne bi bilo treba, je dejala zdravnica. “Ponekod so vse ambulante zapolnjevali s timi in imajo zdaj manj težav,” je pojasnila.
“Malenkosti”, ki so pripeljale do odhoda
To je zmotilo tudi druge zdravnike ljubljanskega zdravstvenega doma. “Zdravstveni dom Ljubljana naj ima za cilj biti najboljši zavod – ampak ne v rezultatu poslovanja, kar morda zanima le ustanovitelje in financerje – ampak kot najbolj zaželen zavod za najkakovostnejši kader,” je ob svojem odhodu leta 2017 v pismu, ki ga je poslal vodstvu, svetoval zdravnik, ki je prav tako želel ostati neimenovan.
Opozoril je, da bi se moralo vodstvo bolj potruditi, da bi zadržalo in privabilo zdravnike. Ob tem je naštel več “malenkosti”, ki so ga pripeljale do tega, da je zdravstveni dom zapustil.
Že takrat, torej pred petimi leti, je opozoril tudi, da je sočasno nadomeščanje dveh ambulant v ljubljanskem zdravstvenem domu stalnica. Moralo pa bi biti kvečjemu velika izjema, je menil.
Poudaril je, da se vodstvo ne zaveda in ne beleži dejanskih obremenitev zdravnikov. Število pacientov je po njegovem nezadosten kriterij, saj bi bilo treba spremljati število obravnav, ki jih opravi posamezen zdravnik. “Če bi bilo število konstantno nad 60, kar je zgornja meja sprejemljivosti in zmožnosti, bi bilo treba ukrepati z razbremenitvijo, strokovnim svetovanjem ali optimiziranjem dela s pacienti,” je zapisal.
Problematičen se mu je zdel način za nadomeščanje tistih zdravnikov, ki so odsotni in njihova ambulanta ne dela. V zdravstvenem domu naj bi namreč vse paciente zaprte ambulante dodelili enemu zdravniku, namesto da bi jih razporedili med vse delujoče ambulante. “To je napačno in škodljivo,” je zapisal zdravnik.
Poleg tega je omenil tudi neplačevanje dežurstev za dneve, kadar praznik pade na delovnik, in pomanjkanje dogodkov, na katerih bi se zaposleni srečevali med seboj in z upravo. “Prednovoletna zabava Mestne občine Ljubljana, organizirana za vse javne zavode, zgreši bistvo in je kljub velikim sredstvom precej kratkega in skromnega učinka,” je zapisal.
Število zdravnikov upada
Čeprav kaže, da ima nezadovoljstvo družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana daljšo zgodovino, se je do lanskega leta njihovo število gibalo v skladu s trendom v ostalih zdravstvenih domovih v Sloveniji. Do leta 2018 je hitro raslo, nato pa je rahlo upadlo.
Drugače od povprečja ostalih zdravstvenih domov pa je število družinskih zdravnikov v Sloveniji padlo tudi v letih 2021 in 2022. Po podatkih iz zdravstvenega doma jih je trenutno 93 ali 14 manj kot leta 2018, a nekateri naši sogovorniki trdijo, da se bo do začetka prihodnjega leta število še znižalo.
Krivijo prebivalce drugih občin in druge zdravstvene domove
Vodstvo zdravstvenega doma in župan Janković sta v zadnjih dneh poudarjala, da so zdravniki preobremenjeni tudi zato, ker skrbijo za ljudi iz drugih občin. Če bi ministrstvo za zdravje odločilo, da si mora vsak zdravnika izbrati v kraju bivanja, ljubljanski zdravstveni dom ne bi imel problema, je dejal Janković.
Pri zdravnikih Zdravstvenega doma Ljubljana je opredeljenih skupno približno 158.000 pacientov, okoli 30.000 od teh pa je iz drugih občin. To so večinoma ljudje, ki imajo stalno prebivališče v bližnjih občinah Škofljica, Brezovica, Grosuplje, Domžale, Medvode in Ig. “Opredeljene pa imamo tudi paciente iz Celja, Brežic, Novega mesta,” so naštevali v vodstvu zdravstvenega doma. “Če bi se ti ljudje opredelili v zdravstvenih domovih v svojih občinah, bi bilo celo nekaj zdravnikov na voljo za opredeljevanje prebivalcev Mola. Za 30.000 ljudi je potrebnih 17 ali 18 zdravnikov,” so dodali.
Po zakonu je izbira zdravnika “prosta” oziroma svobodna, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa doslej ni nakazal, da bi bil pripravljen na spremembo. Minister je sicer danes sklical novinarsko konferenco skupaj z Jankovićem. Več o tem v članku Bešič Loredan in Janković o kritičnih razmerah v družinski medicini.
Vprašanje je tudi, koliko bi takšna sprememba koristila Zdravstvenemu domu Ljubljana. Zagotovo je na drugi strani veliko Ljubljančanov, ki imajo zdaj izbranega zdravnika v kakšni drugi občini. Do lanskega leta so imeli zdravniki ljubljanskega zdravstvenega doma podpovprečno število glavarinskih količnikov.
Vodstvo zdravstvenega doma odgovornosti za pomanjkanje zdravnikov ne pripisuje samo prebivalcem drugih občin, ampak tudi bližnjim zdravstvenim zavodom. Kot so nam sporočili iz Zdravstvenega doma Ljubljana, naj bi bili njihovi zdravniki bolj obremenjeni, ker zdravniki železniškega zdravstvenega doma, ki je v lasti Slovenskih železnic, in zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani ne želijo bolj aktivno opredeljevati pacientov in sodelovati na urgenci.
Očitki ne držijo, so nam včeraj odgovorili iz omenjenih zdravstvenih domov. “Imamo nadpovprečno število opredeljenih pacientov,” so zatrdili v študentskem domu Univerze v Ljubljani.
“Vsi naši zdravniki dosegajo predvidene glavarinske količnike in opredeljujejo nove paciente,” je dejal Matej Kolenc, direktor železniškega zdravstvenega doma. V eni ambulanti opredeljujejo v polnem obsegu, čeprav jo ZZZS financira samo polovično, je dodal.
V obeh zdravstvenih domovih so zatrdili tudi, da se v urgentno službo vključujejo vsi njihovi zdravniki, ki so v starostnem obdobju, kot ga določajo predpisi.
Zavračanje urgentne službe vodstvo Zdravstvenega doma Ljubljana pripisuje tudi zasebnikom koncesionarjem, a več teh nam je v neuradnih pogovorih zatrdilo, da bi se odzvali vabilu zdravstvenega doma, če bi ga dobili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje