Bešič Loredan in Janković podpisala dogovor, ki ne prinaša jasnih rešitev

Slovenija 17. Nov 202212:56 > 15:18 3 komentarji
Zoran Janković, Danijel Bešič Loredan
Borut Živulović/BOBO

Zdravniki zapuščajo ljubljanski zdravstveni dom, zaradi česar imajo prenekateri pacienti, kot smo že pisali, težave pri dostopu do zdravstvenih storitev. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in župan Ljubljane Zoran Janković sta na novinarski konferenci pojasnila, kako se bodo lotili reševanja problemov družinske medicine v Ljubljani, ter podpisala dogovor o načinu zagotavljanja primarnega zdravstva na območju Mestne občine Ljubljana. Vprašanja o pričakovanih učinkih rešitev pa so ostala neodgovorjena.

Zdravniki, ki zapuščajo Zdravstveni dom Ljubljana, poročajo o preobremenjenosti, slabih odnosih in občutku, da so vodstvu pozitivne računovodske bilance pomembnejše od dobrega dela in počutja zaposlenih. O reševanju problematike družinske medicine v Ljubljani in iskanju rešitev za delovanje nujne medicinske pomoči sta na novinarski konferenci spregovorila minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in župan Ljubljane, ki se bo na nedeljskih lokalnih volitvah potegoval za nov mandat, Zoran Janković.

“Težava je, vsi smo jo identificirali, in ker se leta in leta stvar ne spremeni, je bil sklenjen dogovor med županom kot ustanoviteljem Zdravstvenega doma Ljubljana in mano kot ministrom,” je uvodoma povedal Bešič Loredan in spomnil, da je ministrstvo ustanovitelj Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Dogovor po ministrovih besedah predvideva, da bodo pristojni našli način, kako dokončno urediti področje nujne medicinske pomoči v urgentnem centru UKC Ljubljana in kako “s skupnimi močni” urediti področje družinske medicine v Ljubljani.

V dogovoru sta se minister in župan zavzela, da bo vsaka stran izpolnila svoje obveznosti v določenem časovnem roku. “Mislim, da je skupni interes Mestne občine Ljubljana in ministrstva, da v največji slovenski občini vendarle zagotovimo ustrezno delovanje medicine na primarni ravni,” je povedal.

Minister Bešič Loredan in župan Janković sta danes podpisala dogovor o načinu zagotavljanja primarnega zdravstva na območju Mestne občine Ljubljana. “Prišli smo do dokumenta, na podlagi katerega lahko začnemo delati,” je po podpisu ocenil ljubljanski župan.

So lahko predlagane rešitve sploh koristne?

Bešič Loredan je spregovoril o nekaterih ključnih točkah dogovora. Do konca leta bosta strani predvidoma podpisali končni sporazum med UKC Ljubljana in ZD Ljubljana o prenosu izvajanja nujne medicinske pomoči v prostore UKC. Nujna medicinska pomoč se že zdaj opravlja v UKC, a jo izvaja ZD Ljubljana – dogovor tako predvideva tako prenos programa in denarja kot osebja z ene institucije na drugo. Dežurno službo bodo tako po Jankovićevih besedah še naprej opravljali tudi koncesionarji, ki da morajo opravljati iste obveznosti kot zdravniki, ki niso koncesionarji. “Decembra bodo od mene dobili prijazen dopis, da če ne bodo začeli tega delati, jim bomo s 1. januarjem 2023 odvzeli koncesijo,” je dejal Janković.

Na vprašanje, ali lahko to pomaga izboljšati razmere, danes še nismo dobili odgovora. Podatkov o tem, koliko zdravnikov pri koncesionarjih zdaj zavrača sodelovanje v nujni medicinski pomoči, Janković in Bešič Loredan danes nista imela. Izpostavila sta zdravnike v železniškem zdravstvenem domu, ki je v lasti Slovenskih železnic, ter v zdravstvenem domu za študente univerze v Ljubljani. Vendar v obeh teh zdravstvenih domovih trdijo, da se vsi njihovi zdravniki, ki izpolnjujejo starostni pogoj, že vključujejo v nujno medicinsko pomoč.

Ministrstvo bo po besedah Bešiča Loredana prav tako “olajšalo uvoz zdravnikov”, pri čemer naj bi preučili možnosti za olajšanje postopkov pri pridobivanju licenc in za znižanje kriterija prehodnega znanja slovenščine. Iskalo pa bo tudi zakonodajne možnosti za spremembo sistema oziroma za to, kako regionalizirati izvajanje nujne medicinske pomoči in primarnega zdravstva, da bodo “stvari ločene in urejene”.

Zoran Janković. Danijel Bešič Loredan

Borut Živulović/BOBO

Tudi tu ni jasno, kako koristne bi lahko bile te rešitve. V Slovenijo je od leta 2017 prišlo samo 11 tujih družinskih zdravnikov: sedem iz Bosne in Hercegovine ter po eden iz Avstrije, Srbije, Črne gore in Severne Makedonije. Minister in župan pa sta danes priznala, da je Slovenija zdaj za zdravnike iz držav nekdanje Jugoslavije manj privlačna, saj plače pri nas niso več toliko višje od tamkajšnjih. Ob tem je Bešič Loredan zagotovil, da imajo zdravniki še vedno interes za delo v Sloveniji. Župan pa je poudaril, da bi lahko zdravnikom iz teh držav priskrbeli najemna družinska stanovanja.

Vprašanje ostaja tudi, kakšna bi lahko bila nova sprememba jezikovnega pogoja za zaposlitev tujih zdravnikov. Preverjanje znanja tujih zdravnikov, ki bi delali pri nas, se je namreč pred kratkim že spremenilo. Če so morali prej zdravniki dokazovati znanje slovenščine s pisanjem in govorjenjem o splošnih temah, kot sta stanje nepremičninskega trga ali čebelarstvo, zdaj izkazujejo jezikovno znanje, ki ga potrebujejo pri svojem delu. Sprememba je bila pozitivno sprejeta, o čemer je na primer pisal strokovni direktor pediatrične klinike UKC Ljubljana Marko Pokorn. “Ena od kandidatk je ob novici, da je opravila izpit, zajokala od sreče, saj je na izpitu do sedaj že nekajkrat padla, ob tem pa že dolgo brez kakršnih koli komunikacijskih težav delala v slovenskem zdravstvu,” je zapisal v prispevku za glasilo zdravniške zbornice.

Poleg tega ni jasno niti, koliko bi zdravstvenemu domu Ljubljana koristilo omejevanje svobode zavarovancev pri izbiri zdravnika. Vodstvo zdravstvenega doma in Janković poudarjata, da je pri zdravnikih ljubljanskega zdravstvenega doma opredeljenih 30.000 pacientov, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani. Podatka o tem, koliko je Ljubljančanov, ki imajo izbranega zdravnika v drugih občinah, pa Janković in Bešič Loredan danes nista imela.

Začasna rešitev v ambulantah za neopredeljene

“To so temeljni dokumenti. Stvari bi morale biti zakoličene nekako do konca marca,” je danes dejal Bešič Loredan. “Pod črto osebno menim, da je to prvi korak pri sodelovanju ministrstva z občinami,” je dodal.

Zdravstveni dom Ljubljana je zaradi težav, ki jih povzroča pomanjkanje zdravnikov, še pred časom ustanovila dve ambulanti za paciente brez izbranega zdravnika. Ministrstvo za zdravje je takšne ambulante nedavno opredelila tudi v zakonodaji. V njih naj bi zavarovanci dobili vse, kar sicer nudijo izbrani zdravniki, je danes pojasnil Bešič Loredan. Ta rešitev je začasna, obstajala naj bi, dokler ne bo dovolj družinskih zdravnikov, je še poudaril. “Po naših preliminarnih izračunih bi verjetno take ambulante delovati tri leta, potem pa bi se moralo število izravnati,” je dejal.

Vprašanje pa je, kako bodo zdravstveni domovi prepričali zdravnike, ki se zdaj pritožujejo zaradi preobremenjenosti, da prevzamejo ambulante za neopredeljene paciente. Bešič Loredan je danes odgovoril, da ne bo prisile in da bodo lahko zdravniki v njih delali prek različnih pogodb.

Ljubljanski župan: Dolgoročna rešitev le v večjem številu zdravnikov

Janković je na današnji novinarski konferenci med drugim ocenil, da vlada razume, da je zdravstvo ključen problem, ki ga bo morala v prihodnje rešiti. “Dolgoročno se lahko ta problematika reši samo z večjim številom zdravnikov,” je poudaril.

“Trenutno imamo 25 študentov medicine, ki so s svojimi dosedanjimi uspehi dobili našo štipendijo. Prav tako se pogovarjamo o dodatni štipendiji, pod pogojem, da ostanejo v ZD Ljubljana kot zdravniki družinske medicine,” je dodal Janković. Po njegovih besedah je število zdravnikov glede na koncesije zapolnjeno na področju pediatrije, ginekologije in zobozdravstva. Primanjkuje pa zdravnikov družinske medicine. Od 100 potrebnih jih je trenutno 88.

Po Jankovićevih besedah ni problematično to, da preobremenjeni zdravniki dajejo odpovedi in odhajajo v druge zdravstvene institucije, temveč to, da zapustijo zdravstvo.

Stisko na področju družinskih zdravnikov po besedah Jankovića ZD Ljubljana rešuje tudi s študenti četrtega in petega letnika medicine, ki delo opravljajo prek študentskega servisa.

Je pa Janković poudaril, da manko zdravnikov ni le problem Ljubljane, saj da zdravnikov manjka tudi drugod po Evropi.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje