Razmere v ambulantah družinske medicine v Zdravstvenem domu Ljubljana mnogi opisujejo kot padanje domin. Zdravniki odhajajo zaradi preobremenjenosti, tisti, ki ostajajo, pa so zaradi odhodov kolegov še bolj obremenjeni.
“En zmanjka, drugi delajo. Še en zmanjka, ponovi zgodbo. In tako ponavljal v nedogled,” je v pismu, ki smo ga pridobili, anonimno zapisala zdravnica, ki je zapustila Zdravstveni dom Ljubljana. “Za tistega, ki stalno dela dvojno ali občasno trojno, razlog izpada (upokojitev, bolniška, odpoved), res ni važen. Nastradajo tisti, ki so vedno tam, ki izgorelost zdravijo v času službe in ki pro bono vsakodnevno delajo preko delovnega časa, ker se jim ljudje smilijo.”
Delala je v eni od enot Zdravstvenega doma Ljubljana. Za odpoved se je odločila po tem, ko sta v roku desetih dni dali odpoved dve njeni kolegici. “Že do takrat smo stalno nadomeščali dva do štiri zdravnike,” pravi. Ko je odšla, so ostale še štiri zdravnice, od tega dve, ki sta odsotni zaradi bolniškega dopusta, in ena, ki je že izpolnila pogoje za upokojitev, pravi.
“Letos poleti sem z rednim dvojim delom tretjič dosegla dno,” pravi anonimna zdravnica. “Po dopustu sem komaj plavala na gladini. Po dveh odpovedih sem izračunala, da vsakodnevnih trojnih ambulant zagotovo ne bom preživela.” Ob tem je večkrat zapisala, da se vodstvo zdravstvenega doma po njenem ne odziva na preobremenitve.
Poudarila je, da ne odhaja zaradi denarja, saj bo odslej delala v drugem zdravstvenem domu. “Plača bo enaka, dohodki pa verjetno manjši, saj ne bo nadobremenitev,” pravi. “Sistem mi lahko ponudi dve, tri plače … Hvala, ne. Tega ne zmorem več.”
“Ne vem, ali grem na boljše,” še priznava. “Slabše je težko. Če bo tako kot do zdaj, bom pač šla iz medicine. Tega ne zmorem več. Ne fizično, ne psihično, ne mentalno.”
“Vsak mesec obrazci za trajno odsotnost”
Iz Zdravstvenega doma Ljubljana je od začetka leta 2021 odšlo 33 zdravnikov družinske oziroma splošne medicine, torej zdravnikov, ki skrbijo za zdravstveno varstvo odraslih. V tem času je prišlo 12 specialistov družinske medicine ter več zdravnikov, ki pa ne morejo delati samostojno oziroma ne morejo postati izbrani osebni zdravniki. Zaposlili so namreč 14 sobnih zdravnikov in 17 specializantov, hkrati pa s šestimi zdravniki sodelujejo na podlagi drugih pogodbenih razmerij.
Zdravstveni dom Ljubljana ima po pogodbi z zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) 101 ambulanto družinske medicine. “Manko zdravstvenega doma Ljubljana v dejavnosti splošne ambulante je po trenutnih podatkih že 16,4 tima glede na pogodbeni obseg,” nam je sporočil Damjan Kos z ZZZS. “Žal se ta razkorak samo še veča, saj prejemamo skoraj vsak mesec obrazce za trajno odsotnost zdravnika, pri katerih ni navedenega nadomestnega zdravnika.”
V zdravstvenem domu Ljubljana sicer pravijo, da je pri njih 12 ambulant, ki zaradi odhodov zdravnikov nimajo nosilca. Mestna občina Ljubljana, ki je ustanoviteljica zdravstvenega doma, je v petek sporočila, da manjka 15 zdravnikov.
Pacienti se pritožujejo
“Vsak odhod, žal, pomeni, da določen del občanov ostane brez družinskega zdravnika, kar je nesprejemljivo in se v nobeni državi ne bi smelo zgoditi,” so priznali v Zdravstvenem domu Ljubljana, ki ga od aprila lani vodi Antonija Poplas Susič.
“Ne bi želela, da se situacija prikazuje kot katastrofalna, a ljudje se že nekaj časa pritožujejo, da ne morejo dobiti izbranega zdravnika,” pa prvi Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic za ljubljansko regijo. “Želim si, da bi pristojni te pritožbe videli kot signale, da je treba stvari spremeniti, a na to zdaj čakamo že nekaj časa,” je dodala.
Družinski zdravniki so v slovenskem zdravstvenem sistemu tako imenovani vratarji. Prek njih pacienti praviloma vstopajo v proces obravnave. Njihov pomen je poudarjen tudi s tem, da naj bi imel vsak prebivalec Slovenije svojega osebnega izbranega družinskega zdravnika, ki ga dobro pozna in zato zanj dobro poskrbi.
Na območju Ljubljane je brez izbranega osebnega zdravnika 6,7 odstotka ljudi, kar je na primer manj kot na Ravnah na Koroškem (8,7 odstotka) ali v Kopru (7,31 odstotka), so poudarili v ljubljanskem zdravstvenem domu.
Število odraslih oseb, ki imajo izbranega družinskega zdravnika v zdravstvenem domu Ljubljana, se je od leta 2018 od konca lanskega leta znižalo iz malo manj kot 173.000 na malo manj kot 150.000. V zadnjih treh letih je bilo vedno še približno 8.000 pacientov, za katere mora Zdravstveni dom Ljubljana poskrbeti, ker mora po pravilih še dve leti nuditi “vratarsko” storitev osebam, katerih izbrani zdravniki so zapustili zdravstveni dom.
Zmanjšanje števila opredeljenih pacientov zagotovo ni samo posledica odhodov zdravnikov, ampak tudi dejstva, da je leta 2019 ministrstvo za zdravje znižalo prag, pri katerem lahko zdravniki zavrnejo vpisovanje novih opredeljenih pacientov.
“Ko se zdravniki upokojujejo ali dajo odpovedi, preostali zdravniki kljub možnostim za 30 odstotkov višje plače zavračajo dodatno vpisovanje bolnikov,” pravi Igor Muževič, predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um.
S pomanjkanjem družinskih zdravnikov se soočajo tudi drugi zdravstveni domovi, a na splošno v državi število družinskih zdravnikov raste. To ne pomeni nujno, da so družinski zdravniki manj obremenjeni, saj so njihovi pacienti vse starejši in zahtevnejši, hkrati pa se, kot zdravniki vztrajajo ponavljajo, povečujejo birokratske oziroma administrativne zahteve dela v ambulanti. Poleg tega je poklic družinske medicine vedno bolj feminiziran, ženske pa so bolj obremenjene zunaj služb in pogosteje odsotne zaradi starševskega dopusta in nege svojih bolnih otrok. V Zdravstvenem domu Ljubljana je bilo konec lanskega leta 88 družinskih zdravnic in samo 9 družinskih zdravnikov.
Če je na ravni države problem, da morda število družinskih zdravnikov ne narašča dovolj, pa v največjem zdravstvenem domu to število celo pada. Resda ima Zdravstveni dom Ljubljana v pogodbah z ZZZS vse več ambulant, a te so brez nosilcev tudi zato, ker je zdravnikov manj.
“V preteklosti je veljalo, da je zdravnikov pri nas vedno dovolj,” pravi Janus Klim (na fotografiji zgoraj), šolski zdravnik v šišenski enoti in predstavnik sindikata Fides v zdravstvenem domu Ljubljana.
Tako kot mnogi drugi, s katerimi smo govorili, je sedanje stanje opisal kot učinek domin. “Kolegi odhajajo zaradi izgorelosti, tisti, ki ostanejo, pa še bolj izgorevajo,” pravi.
Z drugimi našimi sogovorniki se je Klim strinjal tudi, da kadrovska kriza v družinski medicini ni omenjena na Ljubljano. Družinski zdravnikov je premalo v vsej Sloveniji in celo v vsej Evropi, pravi. “Pogoji dela so slabi, denarna nagrada pa ne odtehta naporov,” pojasnjuje.
Kam odhajajo?
V Zdravstvenem domu Ljubljana pravijo, da zdravniki odhajajo na ZZZS, v manjše zdravstvene domove, kjer zdravnikom ni treba dežurati, in h koncesionarjem.
Na ZZZS, ki ne izvaja zdravstvenih storitev, so v zadnjem času zaposlili samo enega zdravnika iz Zdravstvenega doma Ljubljana, čeprav tudi njim primanjkuje zaposlenih. Res pa je, da se je več zdravnikov iz ljubljanskega zdravstvenega doma zaposlilo pri koncesionarjih in v drugih zdravstvenih domovih.
Zasebniki koncesionarji lahko mladim zdravnikom ponudijo višjo plačo kot javni zavodi. Javni izvajalci in koncesionarji za program dobijo enako plačilo, vendar zasebnikov ne zavezuje plačni sistem v javnem sektorju. Zdravstveni dom mora, ne glede na to, koliko denarja ima, specialista na začetku kariere uvrstiti v 45. plačni razred, ki prinaša 2585 evrov osnovne mesečne bruto plače. Koncesionar pa ga lahko plača več.
Kaj ponujata zasebnik in domžalski zdravstveni dom?
V zadnjem času so štirje zdravniki iz ljubljanskega zdravstvenega doma odšli v podjetje Studio R, ki ima koncesionarske ambulante v Komendi, Horjulu in na Vrhniki. “Pred kratkim smo se dogovorili z dvema zdravnicama, kmalu za tem pa je iz Ljubljane prišel še en zdravnik, ki je zaradi njunega odhoda dobil dodatne obremenitve,” pravi lastnik Studia R Gorazd Perenič.
Tudi po njegovih izkušnjah zdravniki iz ljubljanskega zdravstvenega doma ne odhajajo (samo) zaradi denarja. “Pri nas zdravnikom ponujamo bolj fleksibilen delovni čas. Veliko delamo tudi na digitalizaciji, s katero zdravnikom zmanjšujemo administrativne obremenitve,” pojasnjuje.
Isto število nekdanjih zdravnikov Zdravstvenega doma Ljubljana, torej štiri, so zaposlili v domžalskem zdravstvenem domu. Od tam so pred kratkim odšle štiri zdravnice: ena v tujino, druga je želela delati samo dopoldan in se je zaposlila v domu starejših občanov, tretja se je zaposlila pri koncesionarju, četrta pa je prevzela vodenje koncesionarske ambulante od svoje mame.
Za razliko od ljubljanskega zdravstvenega doma pa jim v Domžalah uspeva odhode zdravnikov nadomestiti z novimi zaposlitvami. “Aktivno razvijamo kulturo dobrih medosebnih odnosov,” pravi direktorica zdravstvenega doma Renata Rajapakse (na fotografiji spodaj). “Vodstvo zaposlene obravnava kot enakovredne partnerje, prisluhne njihovim željam in skrbi za njihovo zadovoljstvo.”
V Domžalah družinskim zdravnikom ni treba toliko dežurati kot tistim v ljubljanskem zdravstvenem domu, je potrdila Renata Rajapakse. Dežurstvo namreč v veliki meri pokrijejo urgentni zdravniki, je pojasnila. Tudi urgentnih zdravnikov v Sloveniji primanjkuje, a domžalski zdravstveni dom jih morda lažje pridobi kot drugi. Renata Rajapakse je namreč avtoriteta na tem področju in tudi, na primer, glavna mentorica specializantom urgentne medicine v Sloveniji.
Več sogovornikov je zatrdilo, da dežurstva in urgentne službe niso najpomembnejši razlog ta težave ljubljanskega zdravstvenega doma. Z dežuranjem si namreč lahko zdravniki precej popravijo plače, če pa kljub temu ne želijo opravljati tega dela, bi jih zdravstveni dom lahko razbremenil, so nam zatrdili mnogi.
“Če bi želelo vodstvo zdravstvenega doma vključiti več koncesionarjev, bi to lahko storili. S tem bi svojim mladim zaposlenim omogočili, da delajo manj,” pravi Muževič. V neuradnih pogovorih so nam nekateri koncesionarji potrdili, da bi se odzvali vabilu zdravstvenega doma, če bi ga dobili.
Vodstvo zdravstvenega doma poudarja, da so pred kratkim v nekaterih enotah vzpostavili ambulante za osebe, ki so ostale brez osebnega zdravnika. To inovacijo je pred kratkim “posvojilo” tudi ministrstvo za zdravje, vendar si vsi želijo, da bi imele te ambulante čim krajši rok trajanja. Pomenijo namreč sistemski odstop od osnovnega načela našega “vratarskega” sistema.
Na ljubljanski občini so za Slovensko tiskovno agencijo povedali, da skupaj z zdravstvenim domom načrtujejo zaposlovanje tujih zdravnikov, zagotavljanje stanovanj za zdravnike in posebne štipendije. Na državni ravni sicer pristojni že vsaj od leta 2019 pogosto napovedujejo, da se bodo težave družinske medicine v Sloveniji rešile s pomočjo tujih zdravnikov, a opaznih premikov še ni bilo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje